V Bosni bi bila najslabša od zunaj vsiljena rešitev

Dvajset let po vojni novi Dayton ne more legitimno, učinkovito in trajno nadomestiti dogovora vseh treh narodov v BiH.

Objavljeno
20. november 2015 19.22
MO_1A_1071
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika
Daytonski mirovni sporazum je 21. novembra 1995 končal vojno in vzpostavil BiH kot enotno državo v njenih republiških mejah. Bosna 20 let po sklenitvi sporazuma ostaja razdeljena na mnogih ravneh, predvsem na bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko.

Sporazum je končal eno najbolj krvavih vojn po drugi svetovni vojni, v njem zasidrane nacionalne delitve pa hromijo napredek države. Ne gre le za delitve na nacionalnio osnovi, temveč tudi za vzpostavljene zapletene in potratne strukture oblasti, ki blokirajo reforme in predstavljajo veliko finančno breme za državno blagajno.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je v Varnostnemu svetu ZN opozoril, da BiH v zadnjem desetletju, odkar je mednarodna skupnost odgovornost za državo preložila na domače politike, ni dosegla napredka. Po njegovem je napredek države mogoč tudi ob polnem spoštovanju daytonskega sporazuma, kot njegovo kršitev pa je označil napoved Banjaluke o referendumu o delu sodišča in tožilstva v BiH. Inzko je izpostavil, da nekateri domači politiki delujejo proti BiH, ter poudaril, da Dayton ne dovoljuje entitetam odcepitve ter da je za vse potrebno soglasje vseh treh strani. Poudaril je, da mednarodna skupnost svojega dela v BiH ni končala, prihodnost države pa je v EU, ker to želijo tako oblasti kot prebivalstvo BiH.

Nedokončana vojna ali nepopolni mir

Po mnenju analitika Gojka Berića državljani Bosne živijo v državi nedokončane vojne ali nepopolnega miru, ker temeljni problemi, ki jih je povzročila vojna, niso razrešeni. Izpostavil je dva nezdružljiva koncepta, seperatističnega in unitarističnega. Britanski politik Paddy Ashdown, ki je bil prvi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, je Washington in EU pozval, naj se zbudijo in zavejo nevarnosti razpada države. Bivši zunanji minister BiH Muhamed Sacirbey je ocenil, da morata Washington in Bruselj prinesti BiH novo perspektivo, ki bi pomenila odmik od Daytona, ki bi moral biti samo prehoden instrument k EU.

Dokončno različico sporazuma so predstavniki vpletenih strani in priče formalno podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Dayton je ustoličil entitetsko glasovanje, ki omogoča nacionalne blokade na skoraj vseh ravneh odločanja in onemogoča nujne reforme, brez katerih se BiH ne more niti približati EU. Visoki predstavnik Združenih narodov (OHR) je postal z leti preživela oblika mednarodnega nadzora, ker le nadzoruje in sankcionira lokalno oblast, nima pa zadostne podpore glavnih akterjev v svetu, da bi lahko v polni meri uveljavil svojo deklarativno veliko moč. Čeprav se BiH utaplja v političnem močvirju, bi bila najslabša rešitev, če bi v razmere v državi znova posegel nekdo od zunaj in Srbom, Hrvatom in Bošnjakom vsilil novi Dayton, ki ne more legitimno, učinkovito in trajno nadomestiti dogovora vseh treh narodov v BiH.