Tiskane izdaje
Bruselj – Več kot pol leta po referendumski odločitvi Britancev izstop iz EU glede konkretnega cilja projekta še vedno vlada precejšnja zmešnjava. Zagotovo velja le, da bo britanska premierka Theresa May do konca marca sprožila dvoletni postopek ločitve.
Priprave na začetek pogajanj o brexitu so doslej povzročale škandale in nesoglasja le na Otoku. Institucije Unije in preostalih 27 članic se načeloma strinjajo in le čakajo na sprožitev procesa. Da se na britanski strani stvari res zapletajo, bi težko bolje ilustriralo kaj drugega kot – presenetljiv odstop stalnega predstavnika Združenega kraljestva pri EU Ivana Rogersa. Odločitev, ki je bila objavljenega takoj po izteku božično-novoletnih praznikov, je znamenje, da so po »sondiranju terena« v odnosih med Brusljem in Londonom pričakovani bolj napeti časi.
Stalni predstavniki, veleposlaniki članic pri Uniji, so vplivni diplomati, ki pripravljajo ključne bruseljske odločitve in so glavni kanal za komunikacijo s prestolnico. Izkušeni uradnik Ivan Rogers je bil zaupnik nekdanjega britanskega premiera Davida Camerona. Eden večjih projektov je bila priprava nove »kupčije« o položaju Velike Britanije v okviru EU. Sklenjena je bila februarja in Cameron je šel z njo na referendum. V zadnjih mesecih se množijo analize, po katerih je Unija, predvsem kanclerka Angela Merkel, na področju omejevanja priseljevanja ponudila premalo za uspeh referenduma.
Poslovilno pismo
Kakorkoli, v britanski vladi Rogersovemu odstopu ne pripisujejo prevelike teže. Odločitev naj bi bila sprejeta, ker se mu bo oktobra iztekel mandat. Po tolmačenju Downing Streeta 10 bo omogočila imenovanje njegovega naslednika, preden bo sprožen 50. člen lizbonske pogodbe o začetku ločitve. Tudi Rogers je v poslovilnem pismu sodelavcem na stalnem predstavništvu, ki so ga objavili britanski mediji, zapisal, da bi bilo bolje, če bi bil njegov naslednik pravočasno na položaju. Podaljševanje mandatov bruseljskim veleposlanikom sicer ni nič nenavadnega.
Na razsežnosti nesoglasij med Rogersom in britansko vlado, pa tudi na kaotične razmere, kaže preostala vsebina pisma. »Ne vemo še, kaj si bo vlada postavila za cilj glede odnosov Združenega kraljestva z EU po izstopu,« je med drugim zapisal. Rogers ima status enega izmed največjih britanskih poznavalcev Unije. Zato bo po ocenah bolj proevropskih medijev, kakršen je Financial Times, njegov odhod velika izguba. Po drugi strani so se kritiki in evroskeptiki iz Ukipa naslajali, češ, bil je že skrajni čas za odstop, saj da se je Rogers preveč zbližal z bruseljskimi institucijami.
Eden od zapletov z Rogersom v zadnjem obdobju je bilo njegovo svarilo, da utegnejo pogajanja o prihodnjem trgovinskem sporazumu Velike Britanije z EU trajati več kot desetletje in da utegne njegova ratifikacija pasti v katerem od parlamentov. Ocena, izrečena članom vlade, je konec leta ušla v medije. V pismu bruseljskim sodelavcem je sicer opozoril na pomanjkanje realizma na Otoku: na napačna prepričanja nekaterih, da se svobodna trgovina enostavno zgodi, kadar ni državnih omejitev. Boljši dostop do trgov je po njegovi oceni odvisen od sporazumov, ki morajo biti sklenjeni.
Pomanjkanje izkušenj
O pripravljenosti britanske strani na zapleten pogajalski proces nima najboljšega mnenja. Drugače kot v osrednjih bruseljskih institucijah, evropski komisiji in svetu EU, Whitehallu, londonski vladni četrti, po Rogersovem mnenju primanjkuje resnih izkušenj z multilateralnimi pogajanji. Kolege na stalnem predstavništvu je pozval, naj »oporekajo neutemeljenim argumentom in zmedenemu razmišljanju«. Tistim na oblasti naj »brez strahu povejo resnico in prenesejo sporočila, ki so neprijetna za naslovnike«.
Tako bodo po njegovem mnenju ministrom, ki bodo odločali, predstavili neolepšana spoznanja o pogledih, interesih in vzgibih drugih 27 članic. Unija vstopa v pogajanja z Londonom nepopustljivo in opozarja, da so štiri temeljne svoboščine neločljivo povezane. Skratka, če hoče Združeno kraljestvo omejevati prosto gibanje delavcev, ne more pričakovati, da bo še naprej veljal svoboden pretok blaga, storitev in kapitala. Ena od bojazni Rogersa in številnih drugih je, da bi nesoglasja lahko povzročila neurejen proces brexita v škodo obeh strani.
V evropski komisiji so obžalovali odhod Rogersa, ki da sicer ni bil preprost sogovornik, a cenili so njegovo visoko profesionalnost in znanje. Na bruseljski strani bo vodil pogajalski proces nekdanji francoski minister in evropski komisar Michel Barnier. Pred kratkim je napovedal, da bo za pogajanja o izpeljavi brexita na voljo največ 18 mesecev, saj morajo biti dosežene rešitve še potrjene v članicah in na ravni EU. Ob priseljevanju bo spremljala pogajanja kopica vročih tem, denimo prispevki v proračun, vloga evropskega sodišča, status državljanov EU na Otoku ...
