Tiskane izdaje
Berlinski utrinek izpred tedna dni: k množici ljudi, ki se je zbrala na zahodnoberlinski aveniji Kudamm po hudi prometni nesreči, sta pristopila moška bližnjevzhodnih potez in s tesnobo v glasu vprašala, ali je to terorizem. »Hvala bogu!« sta si oddahnila, ko sta izvedela, da sta se »le« zaletela avtomobila; strah bližnjevzhodnih beguncev, hvaležnih za nesebično nemško pomoč, je bil očiten. Tudi sami namreč dobro vedo, da so med njimi sovražniki vsega zahodnega, ki za svoje krvavo sporočilo ne oklevajo pred žrtvovanjem lastnega življenja. To je decembra lani streljaj od omenjene nesreče na trgu Breitscheidsplatz dokazal tudi Anis Amri, ki je z ukradenim tovornjakom ubil dvanajst ljudi, nato pa ga je nekaj dni kasneje v predmestju Milana ubil italijanski policist.
Počasno prebujanje
Številni Nemci se ogorčeni sprašujejo, ali bi dvanajst obiskovalcev božične tržnice še živelo, če bi oblasti pravočasno ukrepale, saj jih je severnoporenski kriminalistični urad LKA že marca lani posvaril pred Amrijevimi terorističnimi načrti. Ko so jih zaznali med prisluškovanjem njegovim komunikacijam s somišljeniki, so po informacijah časopisa Bild am Sonntag deželnemu notranjemu ministrstvu predlagali izgon, a jih v Düsseldorfu niso poslušali. Severnoporenski notranji minister Ralf Jäger je po terorističnem napadu poudaril, da izgon pravno ni bil mogoč. Po tej ugotovitvi so opustili tudi nadzor nad njim in islamski skrajnež je brez težav potoval po državi do svojega morilskega cilja.
V predvolilnem času, ko je varnost osrednja tema, se nemške deželne in zvezne oblasti počasi prebujajo. Leipziško sodišče je dovolilo izgon 27-letnega Alžirca, ki je v telefonskih pogovorih označil samomorilske atentatorje Islamske države za mučence, nemške policiste za bedne pse ter invalidom in drugim grozil z obglavljenjem. Podobna razsodba proti 23-letnemu Nigerijcu kaže, da preventivne izgone omogoča že dosedanja nemška zakonodaja. Videti je, da so odločni ukrepi nujni, saj so v nemški domači obveščevalni službi število nevarnih islamskih salafistov prvič ocenili na več kot 10.000. Pred šestimi leti jih je bilo polovico manj, in čeprav večina izmed njih ne sodi med tako imenovane schläferje, ki se lahko vsak trenutek lotijo terorizma, so med njimi tudi takšni in vsak lahko povzroči katastrofo.
V Berlinu so zaprli mošejo Fussilet 33 v okrožju Moabit, ki jo je obiskoval Amri in blizu katere je ubil poljskega voznika ter ukradel njegov tovornjak. Ukrepajo tudi drugod. V Essnu so na dolgo zaporno kazen obsodili sedemnajstletnika, ki sta med bombnim napadom na tamkajšnji sikhovski tempelj ranila več ljudi, vlada kanclerke Angele Merkel pa se zdaj strinja z zakonodajo proti porokam z mladoletniki in nekaterim drugim navadam, ki jih s seboj prinesejo priseljenci v večini islamske vere. Kot je javno opozarjala tudi mati enega od essenskih teroristov, so nujno potrebni preventivni ukrepi proti radikalizaciji domačih islamistov, saj družine zaslepljencev pogosto prejmejo premalo pomoči.
V Düsseldorfu so na dosmrtno zaporno kazen obsodili islamista, ki je decembra 2012 na železniški postaji v Bonnu odložil na peron nahrbtnik z eksplozivom. Na srečo ta ni eksplodiral, sodišče pa je tri pajdaše 29-letnega Marca G. zaradi tega dejanja in drugih morilskih zarot obsodilo na zaporne kazni od 9,5 do 12 let. Nemci se vse bolj bojijo tudi vsakdanjega islamizma, ki spreminja ozračje v državi. Šolo na območju berlinskega Fridenaua, kjer živi veliko turških in arabskih priseljencev, je nedavno po številnih grožnjah muslimanskih sošolcev zapustil štirinajstletni učenec judovskega rodu. Berlinčani so ogorčeni.
Le z odločnim ukrepanjem za domačo varnost ter preprečevanjem zlorab svojega gostoljubja bo lahko Nemčija, ki je med vojno v Siriji odprla vrata beguncem, še naprej pomagala tistim, ki resnično potrebujejo pomoč. V porenskem Düsseldorfu zdaj zbirajo denar za pogreb žene in otrok sirskega begunca Salaha J., ki so umrli med poskusom prečkanja Sredozemskega morja. Družina ni hotela počakati na razsodbo sodišča in je morala zato plačati najvišjo možno ceno.
