Tiskane izdaje
Bruselj – »Vedeti moramo, kdo prehaja naše meje,« je ena od manter EU po izbruhu migracijske krize, med katero so bili številni begunci in migranti, ki so bili ob prihodu v Evropo le pomanjkljivo preverjeni. Krog bolj strogo preverjenih se bo še širil.
V imenu večje varnosti in boljšega nadzora zunanje meje je evropska komisija pripravila predlog sistema za potovalne informacije in odobritve (Etias). Z njim naj bi bolje varnostno preverjali potnike, ki lahko potujejo v EU brez vizuma. Na seznamu je več kot 60 držav in novi sistem bo načeloma nadgradnja vizumske liberalizacije. Če bo sistem zaživel – po načrtih šele leta 2020 –, bodo potniki iz ZDA, Kanade in drugih držav preverjeni že pred potjo v EU. Podoben sistem (Esta) so ZDA uvedle že konec prejšnjega desetletja.
Čeprav bo zadnjo odločitev o dovoljenju za vstop še vedno sprejel obmejni policist, bodo z vnaprejšnjim odobritvami s pomočjo spleta uskladili postopke. Prosilec naj bi za izpolnjevanje spletnega formularja porabil največ deset minut. V EU bodo menda med avtomatično obravnavo prošnje in preverjanjem v različnih bazah podatkov, denimo v Interpolovi, v nekaj minutah ugotovili, ali prosilec predstavlja tveganje za nedovoljene migracije, varnost in javno zdravje. Skoraj vsi – po bruseljskih ocenah v več kot 95 odstotkih primerov – bodo dobili pozitiven odgovor.
Ob osebnih podatkih bo prosilec moral navesti telefonsko številko in elektronski naslov ter povedati, v kateri državi bo vstopil v EU. Sporočiti bo moral podatke o izobrazbi in službi. Tudi njegov kriminalni dosje in nalezljive bolezni so na seznamu zahtevanih informacij. Poleg tega bo moral povedati, ali se je gibal na vojnih območjih.
Najkasneje v dveh tednih do odločitve
Pristojbina bo po predlogu stala pet evrov (v ZDA je tarifa 14 dolarjev), odobritev bo veljavna pet let. Če bo v postopku ugotovljeno tveganje, se bo prošnja obravnavala ročno. Zato se bo postopek podaljšal na 72 ur. V vseh, tudi najbolj izjemnih primerih bo odločitev sprejeta najpozneje v dveh tednih.
Po bruseljskih ocenah bo sistem stal 212 milijonov evrov. Ker v schengensko območje vstopi brez vizumov okoli 30 milijonov državljanov tretjih držav (število se bo še zviševalo), utegne uvedba sistema na koncu imeti pozitiven učinek na blagajno EU.
Ministri predlogu naklonjeni
Glavno besedo pri uvedbi sistema bodo imele članice Unije. Notranji ministri so že obravnavali predlog komisije. V njihovih očeh je načeloma primerno orodje za zapiranje informacijske vrzeli glede potnikov, ki ne potrebujejo vizumov. V državah s schengensko zunanjo mejo, kakršna je Slovenija, se ob takšnih predlogih za strožji nadzor bojijo daljših postopkov ob preverjanju potnikov.
Ob večji varnosti je eden od ciljev preprečevanje bivanja, daljšega od dovoljenih treh mesecev. EU sicer načrtuje, da bo ob Turčiji – zaradi številnih zapletov je usoda vizumske liberalizacije povsem negotova – odpravila vizume za Ukrajino (več kot 40 milijonov prebivalcev), Gruzijo in Kosovo. Po drugi strani naj bi na zunanjih mejah začeli dosledno izvajati nadzor nad vsemi potniki. Tudi nadzor državljanov EU ob vstopu bo postal bolj sistematičen. Predlog je bil pripravljen predvsem s ciljem ustaviti džihadiste z evropskimi potnimi listi, ki se z vojnih območij na Bližnjem vzhodu vračajo v EU.
