Tiskane izdaje
Atene − Grčija je bila danes znova priča spremembam v političnem vrhu. Vasiliki Tanu, včeraj imenovana predsednica prehodne vlade, ki bo državo vodila do predčasnih volitev, je namreč imenovala člane začasne vlade. Ta je tudi že prisegla.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je novi minister za gospodarstvo postal Nikos Kristodulakis, minister za finance eden glavnih pogajalcev z grškimi posojilodajalkami Jorgos Huliarakis, zunanje ministrstvo pa bo v prihodnjih tednih vodil Petros Moliviatis.
Prav tako je bil, kot je bilo pričakovano, danes uradno razpuščen parlament, zatem pa je grški predsednik Prokopis Pavlopulos razpisal datum predčasnih volitev. Te bodo potekale 20. septembra. Grki bodo tako le dobrega pol leta po januarskih, prav tako predčasnih volitvah, čez nekaj tednov znova odšli na volišča, že petič v zadnjih šestih letih in tretjič letos, če upoštevamo tudi julijski referendum o zavrnitvi ali potrditvi zahtev trojke v zameno za finančno pomoč.
Pred predčasnimi volitvami največ podpore Sirizi
Petinšestdesetletno predsednico vrhovnega sodišča Vasiliki Tanu, prvo žensko, ki bo vodila grško vlado, so na položaj imenovali potem, ko prejšnji teden po odstopu dosedanjega premiera Aleksisa Ciprasa grški opoziciji ni uspelo oblikovati vlade. Kot smo že poročali, se je Cipras za odstop po vsega sedmih mesecih vodenja države odločil po razkolu v njegovi stranki Siriza. Številni njeni člani se namreč niso strinjali z novim dogovorom z mednarodnimi posojilodajalci o rešitvi grške finančne krize in so predsedniku stranke odločno nasprotovali, Cipras pa je vztrajal, da za uveljavitev strogih varčevalnih ukrepov, ki spremljajo približno 86 milijard evrov vredni sveženj pomoči, potrebuje trden mandat.
A Grki se z njegovo potezo in novimi predčasnimi volitvami ravno ne strinjajo. Kot je pokazala raziskava časnika Efimerida ton Syntakton, jih 64 odstotkov meni, da je bila poteza napačna, le 24 odstotkov pa, da je bila pravilna. Preostali sodelujoči v anketi niso hoteli odgovarjati ali pa o vprašanju niso imeli mnenja.
Kljub nezadovoljstvu z novimi volitvami in razkolu v Sirizi pa Ciprasova levičarska stranka ostaja v vodstvu. Kot kaže raziskava časnika Efimerida ton Syntakton, Siriza pred konservativno stranko Nova demokracija vodi za 3,5 odstotne točke − Cipresovo stranko bi podprlo 23 odstotkov volivcev, Novo demokracijo pa 19,5 odstotka volivcev. Na tretje mesto se je s 6,5 odstotki podpore uvrstila desničarska stranka Zlata zora, na četrto pa s petimi odstotki podpore komunistična KKE. S 4,5 odstotki podpore jima sledi stranka Pasok, s 4 odstotki pa stranka To Potami. Novoustanovljeni stranki Ljudska enotnost, ki jo sestavljajo uporni poslanci Sirize, bi svoj glas namenilo 3,5 odstotka volivcev, ravno zadosti, da bi prestopila parlamentarni prag. A kar 25,5 odstotka volivcev, kot kaže raziskava, še ni odločenih, koga bi volilo.
Poleg tega je 68 odstotkov vprašanih dejalo, da bi morala Grčija ostati v območju skupne evropske valute evro, pa čeprav to prinaša novo zategovanje pasu.
