V Junckerjev nabiralnik na tisoče pisem

Novi predsednik nadaljuje pogovore s kandidatkami in kandidati za komisarje. Zakrožilo že nekaj dokumentov.

Objavljeno
03. september 2014 23.09
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Kandidatke

in kandidati za prihodnje komisarje si v zadnjih dneh drug za drugim podajajo kljuko pisarne v bruseljski palači Charlemagne, v kateri izvoljeni predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker opravlja krajše, polurne intervjuje z njimi.

Po pojasnilih Junckerjeve glasnice Natashe Bertaud Luksemburžan preverja njihovo splošno kompetentnost, neodvisnost, integriteto. Kdaj bo Juncker končal prvi del dela in nato objavil popoln seznam kandidatov, je še negotovo. Največ težav mu povzroča Belgija, ki sestavlja vlado v (tradicionalno) zapletenih okoliščinah, komisarski položaj pa je sestavni del strankarskih kupčij. Po zadnjih informacijah je sicer favorit za položaj dosedanji zunanji minister, valonski liberalec Didiers Reynders, a v politični nepredvidljivi Belgiji so vsakršne napovedi tvegane.

Ženske kvote

Junckerju kar uspeva polniti žensko kvoto. Šestim drugim ženskam (iz Italije, Češke, Bolgarije, Slovenije, Danske in Švedske) se je pridružila še Poljakinja, namestnica premiera Elżbieta Bieńkowska. Zamenjala je dosedanjega kandidata, vodjo diplomacije Radosława Sikorskega, ki ga je zanimal le položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU. Po odločitvi vrha EU za izbor Italijanke Federice Mogherini za prvo bruseljsko diplomatko raje ostaja v Varšavi. Evropski parlament zahteva, da jih mora biti v komisiji najmanj toliko kot do zdaj, devet.

Osmo žensko utegne dobiti iz Romunije, če se bo izpolnilo pričakovanje, da bo namesto dosedanjega komisarja za kmetijstvo Daciana Cioloşa kandidatka postala evropska poslanka iz vrst socialistov Corina Crețu. Število devet bi nato najlaže dosegel, če bi se Belgija le odločila, da ponudi krščanskodemokratsko evropsko poslanko Marianne Thyssen, ki se že nekaj časa omenja kot kandidatka. Če mu na koncu ne bo uspelo zbrati devet komisark, utegne Junkcer prepričati parlamentarce z argumentom, da so ženske v njegovi komisiji dobile močnejše in višje položaje.

To je Juncker obljubil tudi Sloveniji. O poteku njegovega pogovora s slovensko premierko Alenko Bratušek v Junckerjevem štabu so še vedno redkobesedni. Kateri položaj bo dobila Slovenija, naj bi bilo znano šele prihodnji teden, ko bo Juncker razdelil resorje in predstavil prihodnjo strukturo komisije pod njegovim vodstvom. Z množico političnih protestov in drugih sporočil z izrazi nasprotovanja imenovanju Bratuškove, ki jih dobivajo iz Sloveniji, si ne belijo glave, češ, že tako dobivamo na tisoče pisem.

Bolj kot kadrovske rešitve utegne na ravni celotne EU bolj odmevati prihodnja struktura evropske komisije. Juncker že tako zagovarja politično močno komisijo, zato si je v njej zaželel čim več nekdanjih predsednikov vlad. Po pisanju Süddeutsche Zeitunga bo Juncker 27 komisarjem razdelil v šest ali sedem skupin, ki se bodo ukvarjale s ključnimi projekti EU: energetska unija, utrjevanje denarne unije, digitalni notranji trg ... Na čelu vsake od skupin bi bil podpredsednik komisije, običajni komisarji, ki bi imel vsak svoj resor, pa bi se lahko pridruževali več skupinam.

Do zdaj se je kot kandidat za enega od takšnih superkomisarskih položajev (za krepitev denarne unije) omenjal nekdanji finski premier in finančni minister Jyrki Katainen. Po pisanju münchenskega časnika podpredsedniki – drugače kot doslej – ne bi imeli konkretnega resorja. Na področju ključnih projektov naj bi v polnem obsegu zastopali Junckerjevo avtoriteto. Če bo res obveljala takšna rešitev bo komisija, ki se je v zadnjih letih morala spopadati s kritikami, da je postala preveč birokratska in oddaljena od Evropejcev, doživela temeljito preobrazbo.

EU grozi Rusiji tudi s športno izolacijo

Bojkot športnih prireditev, izključitev Rusije iz sistema bančnih nakazil Swift, omejitve zadolževanja v EU. To so le trije od nabora strožjih ukrepov proti Rusiji, ki jih ima na voljo EU. Evropska komisija je na podlagi zahtev vrha EU konec tedna, da hitro pripravi predloge sankcij, članice že seznanila z njimi. V osnutku, ki smo ga videli, se predlaga tudi razmislek o zamrznitvi sodelovanja Rusije na gospodarskih, kulturnih in športnih prireditvah, kakršni sta formula ena, Uefina tekmovanja ali svetovno prvenstvo v nogometu (naslednje bi bilo leta 2018 v Rusiji). Članice naj bi že v prihodnjih dneh – če ne bo napredka na terenu – sicer sprejele nove gospodarske ukrepe na področjih, ki so bila na muhi že do zdaj. Tako naj bi še bolj otežila financiranje ruskih bank. Tudi kupčije z vojaško industrijo in naftnimi družbami bi bilo še bolj omejeno. Francija je že sinoči sprejela odločitev, da Rusiji ne bo izročila ladje za prevoz helikopterjev mistral. Evropska komisija je kot odgovor na ruske sankcije na del živil iz EU namenila dodatnih 30 milijonov za promocijo prodaje evropskih kmetijskih izdelkov. Kmetijski ministri bodo v petek na izrednem zasedanju v Bruslju obravnavali posledice ruskih sankcij.