Tiskane izdaje
Barcelona – Neokrnjena podpora Bruslja konservativni vladi Mariana Rajoya tudi po nedeljskem referendumu, ko sta se španska nacionalna policija in guardia civil nasilno znesli nad katalonskimi volivci, je veliko razočaranje za Katalonijo.
Kot je na današnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Carles Puigdemont, »katalonsko vprašanje ne more biti samo notranja zadeva Španije, kajti Katalonija je del Evropske unije, tako kot smo tudi Katalonci Evropejci.«
Ob tem je spomnil, kako glasno se Evropska unija oglaša, kadar se ji zdi, da so človekove pravice in temeljne svoboščine kršene na Poljskem in Madžarskem, zato bi bilo pričakovati, da bo tako kot pravice Poljakov in Madžarov branila tudi Katalonce. »Evropa se ne more delati, da ne vidi, kaj se dogaja pri nas in posebno ne, kaj se je zgodilo v nedeljo.« V brutalnem znašanju, kakršnega »nismo doživeli že 40 let, je bilo ranjenih 893 ljudi, neredki med njimi zelo hudo, štirje so v bolnišnici. Kot državljan Evrope sem razočaran. Kaj ni Evropska unija tista, ki bi nas morala varovati?«
Katalonci so se na ulicah zbrali tudi danes. Foto: Reuters
Katalonska politika za sedaj še ni – čeprav ni po Puigdemontovih besedah v tem »nikakršnega taktiziranja« – objavila dokončnih rezultatov nedeljskega glasovanja o neodvisnosti. Nedokončni izid govori o 90-odstotnem da neodvisni Kataloniji v obliki republike, ko bo izid uraden ima, katalonski parlament v skladu s septembra potrjenim zakonom o referendumu 48 ur časa, da razglasi samostojnost.
A kakor je danes zgodaj popoldne poudaril predsednik, so še vedno pripravljeni na morebitno mednarodno mediacijo: da bi spor med uradnima Madridom, ki nedeljskega glasovanja ne priznava, in Barcelono pomagala razrešiti kakšna tretja stran. Ob tem je Puigdemont še dejal, da mediacija ne bi spremenila predvidenega scenarija v katalonskem parlamentu in da ne bi bilo v vsem tem niti nič kontradiktornega: »Razglasitev samostojnosti in poštena mediacija se ne izključujeta«. Nekatere ponudbe za mediacijo so menda že dobili, kot je še rekel, ni nujno, da bi bila v razreševanje spora vključena EU.
Kako močno povezani so v teh trenutkih, ko želi politika v Barceloni preusmeriti tok zgodovine, katalonski zagovorniki neodvisnosti, so pokazali tako med glasovanjem v nedeljo kot danes, ko so na ulicah protestirali proti španski represiji. Še posebej naj bi se njihova složnost odrazila jutri: napovedana je splošna stavka, v njej bo sodelovala tudi politika.
Mednarodna parlamentarna delegacija, ki jo je vodil nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in je spremljala dogajanje na terenu, je v svojem končnem poročilu poudarila »potrpežljivost, odločenost in nenasilnost velikega števila ljudi, ki so prišli, da bi oddali svoje glasove«. Hkrati je izrazila ogorčenost nad »nasiljem španske države, v katerem je bilo ranjenih več kot 800 ljudi«, kakor tudi nad njenim »elektronskim blokiranjem referenduma in zaseganjem volilnih skrinjic«.
Opazovalci - med njimi so bili nekdanji in sedanji nacionalni in evropski parlamentarci - so še ocenili, da je glasovanje kljub težkim razmeram na voliščih in provokacijam potekalo »skrbno in profesionalno« v »pozitivnem, mirnem in prijateljskem razpoloženju«. Delegacija je opozorila, da je španska nacionalna policija v nekaterih primerih posegla »brutalno ter pri tem kršila človekove pravice in državljanske svoboščine« ...
Referendum da je sicer pokazal odločenost Kataloncev, da pogumno branijo svojo pravico do glasovanja in demokracijo. »Rezultat bo morala upoštevati tudi mednarodna skupnost: posebno Evropska unija, Svet Evrope in španska oblast.« Na koncu so opazovalci označili katalonski referendum za uspeh: »Demokratični proces je bil ogrožen, ne pa tudi uničen.« Poleg tega so parlamentarci obžalovali, ker je španska stran do zdaj zavrnila vse katalonske predloge, da bi sedli za skupno mizo, in izrazili upanje, da se bo osrednja vlada v Madridu s Katalonci vendarle začela pogajati.
Tega si je ves čas do zdaj, kot je bilo na včerajšnji tiskovni konferenci slišati predsednika Puigdemonta, želela tudi katalonska vlada, ki je Madrid nič kolikokrat prosila za pogovor. Na temo referenduma da španski premier Mariano Rajoy ne odgovarja niti na pisma, medtem ko se je Puigdemont menda vedno pripravljen pogovarjati o kateremkoli vprašanju, in pogovarjal bi se s komerkoli, seveda zelo rad tudi z Evropo.
