Tiskane izdaje
Pariz − Če ne bomo hitro ukrepali, človeštvu grozijo vse hujše naravne katastrofe, kot so naraščanje gladine morja, suše in nepredvidljivi vremenski pojavi, ob začetku podnebnega vrha opozarjajo znanstveniki.
V francoskem glavnem mestu se je zbralo približno 150 svetovnih voditeljev. Ti bodo v prihodnjih dneh poskušali doseči dogovor, ki bo omejil dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
Podnebni vrh, ki bo potekal do 11. decembra, spremljajo strogi varnostni ukrepi.
***
Dogajanje spremljamo v živo:
19.15: Slovenski premier Miro Cerar je v govoru pozval k dejanjem. »Če ne bomo ukrepali sedaj, bodo obremenjujoči migrantski tokovi, s katerimi se soočamo danes, kmalu še dodatno okrepljeni zaradi podnebnih sprememb,« je opozoril po poročanju Slovenske tiskovne agencije.
Iztekajoče se leto so zaznamovala varnostna vprašanja, težave zaradi podnebnih sprememb in migrantska kriza, kot je doslej še nismo videli. »Ti med seboj povezani globalni izzivi pozivajo k hitremu sprejemu obsežnih zavez za ohranitev tega planeta za prihodnje generacije,« je v nagovoru poudaril premier.
Slovenija namerava okrepiti tudi podnebno financiranje. Dodatni prispevek nacionalnega podnebnega sklada bo povečal skupno finančno pomoč državam v razvoju za 50 odstotkov glede na dosedanje ravni, je poudaril Cerar.Upoštevajoč posebnosti Slovenije je premier izpostavil še nujnost sodelovanja pri upravljanju z vodami in gozdovi, še piše STA.
18.15: Brazilska predsednica Dilma Rouseef je danes ob odprtju podnebne konference v Parizu za največjo okoljsko nesrečo v zgodovini Brazilije okrivila rudarsko podjetje in njegovo neodgovorno ravnanje. Potem, ko je v rudniku železove rude popustil nasip, je v reko Rio Doce izteklo veliko strupenih snovi. Zaradi plazu je umrlo 13 ljudi, poroča STA.
Brazilska vlada zahteva odškodnino v vrednosti 20 milijard brazilskih realov (5 milijard evrov), ki bi jih namenili v sklad za očiščenje reke, ki se izteka v Atlantik, ter odškodnine prizadetim ljudem.
Rudnik vodi podjetje Samarco, ki je del brazilskega podjetja Vale in avstralsko-britanskega koncerna BHP.
Nasip je popustil 5. novembra. Domnevajo, da zaradi manjšega potresa, podjetje pa se je znašlo na zatožni klopi zaradi nezadostnih varnostnih ukrepov. Količina strupenih snovi, ki so iztekle v reko, še vedno ni natančno znana. Domnevajo pa, da bi lahko v reko med drugim prišla tudi arzen in nikelj. BHP je sicer izključil, da bi bilo zdravje ljudi ogroženo.
Združeni narodi, brazilska vlada in okoljevarstvene organizacije v to sicer močno dvomijo. V reko je izteklo več kot 50 milijonov ton blata, doslej pa so iz reke potegnili devet ton mrtvih rib, še piše STA.
16.25: Predsednik otoške države Kiribati Anote Tong, eden najbolj glasnih zagovornikov ukrepov proti podnebnim spremembam, je danes znova pozval k pravno-zavezujočemu dogovoru. »Tako kot smo složni s Francijo v boju proti nasilju ... tako se moramo združeno zoperstaviti morda največji grožnji človeštvu - klimatskim spremembam. Te ogrožajo vse, še posebej pa nas, ki smo v prvi vrsti [žrtev] podnebnih sprememb - nizko ležečih atolskih otoških držav.«
Po poročanju Guardiana je še povedal, da je Fidži menda pripravljen sprejeti državljane Kiribatov, potem, ko bodo »zaradi podnebnih sprememb njihovi domovi postali neprimerni za bivanje«.
15.56: Ameriški predsednik Barack Obama je povedal, da sta z indijskim premierom Narendro Modijem strinjala, da so podnebne spremembe »neposredna grožnja«.
15.30: Udeležence podnebne konference je nagovoril tudi Baron Waqa, predsednik otoške države Nauru, najmanjše članice ZN. »Majhne skupnosti plačujejo s sušami, ki onemogočajo preživetje, in z rekordnimi cikloni. Vsak dan smo priča majhni izterjavi dolga, ko naše obale počasi pobira erozija ... naše otoške skupnosti so med prvimi, ki plačujejo ceno podnebnih sprememb. A nikomur ne bo uspelo ubežati za vedno ... Imamo izbiro: lahko plačamo s človeško bedo ali pa investiramo v bolj pravično, odporno in trajnostno prihodnost.«
13.31: Ameriški predsednik Barack Obama je podnebno konferenco v Parizu označil za »dejanje upora« mednarodne skupnosti, ki se je postavila po robu grožnji skrajne sunitske milice Islamska država. Njena organizacija namreč po njegovih besedah dokazuje, da ne bo svetu ni preprečilo grajenja prihodnosti.
12.20: Ne spreglejte prispevka našega novinarja Boruta Tavčarja: Razviti ne morejo več ustaviti podnebnih sprememb.
12.04: Pariška policija je sporočila, da je zaradi demonstracij pred podnebno konferenco včeraj pridržala 317 ljudi.
12.00: Onesnaženost zraka ostaja glavna grožnja zdravju v Evropi, saj skrajšuje življenje in prispeva k resnim boleznim, kot so srčno-žilne bolezni, težave z dihanjem in rak. Leta 2012 je bila krivec za več kot 430.000 prezgodnjih smrti v Evropi, je v poročilu opozorila Evropska okoljska agencija. V Sloveniji je onesnažen zrak krivec za 1700 prezgodnjih smrti, piše STA.
11.56: Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je svetovne voditelje ob začetku podnebnega vrha pozval, naj pospešijo prizadevanja za zamejitev nevarnega dviga temperatur. »Pariz mora predstavljati odločno točko preobrata,« je dejal. »Biti moramo hitrejši in odločnejši, če hočemo omejiti dvig temperature za manj kot dve stopinji Celizja,« je dodal.
11.53: Boj proti terorizmu in podnebnim spremembam je tesno povezan, je ob začetku vrha v Parizu ocenil francoski predsednik François Hollande. Poudaril je, da mora biti kakršen koli dogovor »univerzalen, zavezujoč in večplasten« ter da morajo bogatejše države prispevati več kot revnejše. »Na kocki je mir v svetu,« je še dodal Hollande.
11.35: Indijski premier Narendra Modi je v prispevku za časnik Financial Times opozoril, da imajo revne države pravico do uporabe premoga pri spodbujanju rasti svojih gospodarstev. »Življenjski slog nekaterih ne sme zatreti priložnosti za mnoge, ki so še vedno na prvih klinih lestve razvoja,« je zapisal po navedbah STA.
Gost promet v New Delhiju. Foto: Money Sharma/AFP
11.32: »Uspeh še ni zagotovljen, a je na dosegu roke,« je ob začetku konference dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius.
Osrednji vsebinski del današnjega Dne voditeljev, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Miro Cerar, bo potekal med 15. in 18. uro.
11.21: Svetovni voditelji, zbrani na podnebnem vrhu, so se z minuto molka poklonili žrtvam nedavnih terorističnih napadov v Parizu, poroča AFP.
10.31: Ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Xi Jinping sta se zavezala, da si bosta skupaj prizadevala za doseg podnebnega sporazuma, poroča tiskovna agencija Reuters.
10.10: Svetovni voditelji so v Parizu uradno odprli največji podnebni vrh doslej, poroča tiskovna agencija AFP. Na srečanju, na katerem hoče 196 pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) − 195 držav in EU − doseči dogovor, ki bo omejil dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, se je zbralo približno 150 voditeljev iz vseh držav.
10.05: Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, francoski predsednik François Hollande, vodja agencije ZN za podnebne spremembe Christina Figueres in francoska ministrica za okolje Ségolène Royal pozdravljajo svetovne voditelje, zbrane v Parizu na podnebnem vrhu.
10.00: Sever Kitajske prav na dan, ko se v Parizu začenjajo odločilna podnebna pogajanja, duši hud smog. Ravni v Pekingu za kar 22-krat presegajo za zdravje sprejemljive meje, zaradi česar so v mestu razglasili oranžni alarm, drugo najvišje opozorilo zaradi onesnaženja, piše STA.
Kitajska je največja onesnaževalka na svetu, dodaja STA. Leta 2013 je menda pridelala od devet do deset milijard ton ogljikovega dioksida, kar je skoraj dvakrat več od ZDA in dvainpolkrat več od EU. Lani se je Peking zavezal, da bo nekje po letu 2030 začel zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida.
Sever Kitajske prav na današnji dan duši hud smog. Foto: Reuters
***
V francoskem glavnem mestu se danes začenja 12-dnevni podnebni vrh, na katerem bo približno 150 svetovnih voditeljev iskalo način za zmanjšanje odvisnosti sveta od fosilnih goriv, ki jim pripisujejo največjo krivdo za podnebne spremembe. Voditelji bodo v prihodnjih dneh poskušali doseči dogovor, ki bo omejil dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Svetovna javnost pričakuje odločne izjave in jasna politična sporočila.
Kot smo že pisali, je medvladni panel za podnebne spremembe izračunal, da bi za omejitev segrevanja planeta pod dvema stopinjama Celzija do konca stoletja morali že do leta 2050 zmanjšati svetovne emisije za najmanj 60 odstotkov, do konca stoletja pa jih povsem odpraviti. Do zdaj poslane zaveze držav tega ne predvidevajo, temperature bi se po teh zavezah dvignile za tri stopinje Celzija.
V dogovorih je tudi še veliko pomembnih nerešenih vprašanj, med drugim tudi, ali naj bo pravno zavezujoč celoten sporazum ali le del sporazuma, pri čemer ZDA nasprotujejo pravno zavezujočemu sporazumu. Kitajska pa vztraja pri razdelitvi sveta na razvite države in države v razvoju, pri čemer bi prve morale nositi večje breme. Težave so tudi z zelenim skladom − razvite države bi morale vanj prispevati sto milijard dolarjev na leto, zdaj pa so pri 60 milijardah, pa še to je večinoma denar, ki bi ga vzele iz pomoči revnejšim državam.
