Tiskane izdaje
Madrid − V Španiji je ta teden začel veljati kontroverzen zakon, ki oblastem podarja široke pristojnosti, da prepovedo proteste in strogo kaznujejo demonstrante, piše Slovenska tiskovna agencija. Zakon je tarča ostrih kritik, češ da želi desno usmerjena vlada premierja Mariana Rajoya z njim le utišati kritike.
T. i. zakon o varnosti državljanov po mnenju kritikov predstavlja grožnjo temeljnim človekovim pravicam, kot sta svoboda izražanja in zborovanja. Ostro ga kritizirajo opozicijske stranke, pravniki, nevladne organizacije in civilna družba ter borci za človekove pravice, kritika pa prihaja tudi iz tujine, med drugim iz Združenih narodov in Sveta Evrope, piše STA. Poleg tega ga podpira le sedem odstotkov Špancev, vsaj sodeč po javnomnenjski raziskavi s konca lanskega leta, ko je bil zakon sprejet, piše bruseljski spletni bilten EUobserver.
Vse opozicijske stranke so napovedale, da bodo zakon − če se jim bo na parlamentarnih volitvah letos uspelo povzpeti na oblast − odpravile. Kot je v sredo, ko je zakon stopil v veljavo, znova zatrdil vodja španskih socialdemokratov Pedro Sanchez, bo zakon trajal le tako dolgo kot Rajoyeva vlada. »Vztrajali bomo naprej, spremembe ni mogoče utišati,« pa je bil bojevit vodja leve stranke Podemos Pablo Iglesias.
Nova zakonodaja sicer sledi več letom socialnih nemirov v Španiji, ki jo je gospodarska in finančna kriza močno prizadela, piše STA. Vrstili so se veliki protesti, stavke, zavzetja javnih prostorov, blokade deložacij, shodi pred domovi vidnih politikov in podobne akcije.
Med novimi omejitvami je prepoved protestov v bližini poslopij parlamenta in senata v Madridu ter regionalnih parlamentov, kazni pa lahko dosežejo celo 600.000 evrov, piše EUobserver.
Policija ima po novem možnost izreči globe ljudem, ki sodelujejo v mirnih protestnih akcijah na javnih mestih, če »relevantne oblasti« odredijo, da so te akcije nezakonite in jih je treba razgnati. Nov zakon tudi kriminalizira blokade deložacij, ki so v Španiji v zadnjih kriznih letih zelo pogoste, saj vse več ljudi ne zmore odplačevati stanovanjskih kreditov, piše STA.
Prepovedi se ne nanašajo le na ulico, ampak segajo tudi v spletna družbena omrežja, dodaja STA. Ljudje, ki bodo na svojih Facebook in Twitter računih pozivali k udeležbi na določenih protestih, se namreč smatrajo kot soodgovorni za te proteste in jih lahko prav tako doletijo kazni. Kazni sicer segajo od milejših glob v višini nekaj sto evrov, pa vse do kazni za hujša dejanja v višini od 30.000 do kar 600.000 evrov, še piše STA.
