V Srebrenici se spominjajo množičnega poboja

Potočari - V spominskem centru v Potočarih se danes spominjajo več tisoč žrtev genocida. Na slovesnosti ob 20. obletnici genocida so pokopali posmrtne ostanke 136 ljudi, ki so jih sile bosanskih Srbov ubile v Srebrenici leta 1995.

Predsednik Borut Pahor, ki je slavnostni govornik na komemoraciji ob 20. obletnici tragičnih dogodkov v Spominskem centru Potočari, je včeraj položil venec pred spominskim centrom in se udeležil svečane seje mestnega sveta Srebrenica. Pahor je poudaril, da imamo s Srbi prijateljske odnose, a je razočaran, da so Rusi na njihovo pobudo vložili veto na sprejem resolucije o Srebrenici v varnostnem svetu ZN. Po njegovem so Srbi zamudili ponujeno priložnost za spravo, vendar zaupa v prihodnost, ki bo pripeljala tudi do priznanja genocida.

Pahor je poudaril, da ne pravi, da je treba pozabiti, treba pa je oprostiti, česar politika ne more narediti namesto njih. Ko bodo dosegli spravo, bo BiH uspešna država v EU.

Zanikanje genocida žali žrtve in njihove družine

Predsednica združenja Matere enklav Srebrenica in Žepa Munira Subašić opozarja, da v Bosni in Hercegovini ni zakona o prepovedi negiranja genocida. Po njenem gre za eno najtežjih nerešenih vprašanj. Podpredsednica združenja Kada Hotić poudarja, da so bili v Srebrenici ubiti mladoletni otroci in starejši in da še vedno iščejo veliko žrtev, kar skupaj s kontinuiranim zanikanjem genocida še naprej žali žrtve in njihove družine.

Konvoj s posmrtnimi ostanki, ki jih pokopujejo danes, je bil na poti proti Srebrenici med Han Pijeskom in Vlasenico tarča incidenta. Kot je sporočila policija, je neki moški ustavil tovornjak, stopil k vozilu ter začel preklinjati in tolči po njem. Na cilj so prispeli tudi udeleženci pohoda miru, ki je krenil iz Nezuka pri Tuzli v spomin na pohod smrti Bošnjakov, ki so se prebijali na osvobojeno ozemlje. Po navedbah organizatorjev je na sto kilometrov dolgi poti sodelovalo rekordnih okoli 10.000 ljudi. Pohod je bil protest, da bi spodbuditi lokalne oblasti in mednarodno skupnost za hitrejše aretacije in sojenje odgovornim za zločine, kar je pogoj za gradnjo trajnega miru in strpnosti med narodi v BiH.

Vsaka 14. žrtev pokopana v Potočarih

V spominskem centru v Potočarih so doslej pokopali 6241 žrtev, 230 pa so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno zunaj centra. Po današnji spominski slovesnosti bo pokopanih skupaj 440 mladoletnikov, kar pomeni, da je bila vsaka 14. žrtev, pokopana v Potočarih, mlajša od 18 let. Na njej so, kot je povedala tiskovna predstavnica Inštituta za pogrešane osebe BiH Lejla Čengić, tri 16-letnike pokopali skupaj z njihovimi očeti, pokopali pa so tudi očeta in njegove tri sinove, stare od 16 do 19 let.

Vučić: Sprava da, ponižanje ne

Slovesnosti so se poleg predsednika Boruta Pahorja udeležili tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, predsednik Črne gore Filip Vujanović, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je leta 2003 odprl spominski center. Ameriški predsednik Barack Obama je za vodjo delegacije izbral Clintona, ki je ZDA vodil v času krvave morije na Balkanu. Spremljala ga je takratna državna sekretarka Madeline Albright. Vojna na Balkanu in Srebrenica sta zaznamovala zunanjo politiko Clintona, ki je z bombardiranjem prisilil bosanske Srbe, da so sprejeli daytonski mirovni sporazum.

Srbski premier Aleksandar Vučić je pred slovesnostjo izjavil: »Čas je, da pokažemo, da smo se pripravljeni pokloniti žrtvam. Če bomo resno pokazali, da spoštujemo druge žrtve, bodo tudi oni začeli spoštovati naše žrtve. Srbija je pripravljena na spravo, ne pa na ponižanje.« Po njegovih besedah so nekateri v Srebrenici zagrešili zločine, Srbija pa bo kaznovala slehernega zločinca. Vučić je poudaril, da bo vsak poskus spodkopavanja Republike srbske naletel na odpor Srbije.

Zvizdić: Zgodovinskega koraka ni

Dan žalovanja so za žrtvami genocida v Srebrenici nazadnje na celotnem ozemlju BiH razglasili leta 2008. Ker so odločitev redno blokirali ministri iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), je v preteklih letih veljal le v bošnjaško-hrvaški entiteti Federacije BiH. Vlada BiH je letos odločitev sprejela soglasno, kar je posledica dejstva, da SNSD Milorada Dodika, ki je sicer še vedno najmočnejša in vladajoča stranka v Republiki srbski, kjer ležita Srebrenica in Potočari, ni več del vladne koalicije na državni ravni. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je v dneh pred obletnico spet zanikal genocid v Srebrenici, je aprila letos prvič obiskal spominski center v Potočarih.

Predsedujoči svetu ministrov Denis Zvizdić je poudaril, da so v Srebrenici dobrodošli vsi, ki se želijo pokloniti žrtvam, zgodovinski korak pa bi bil, če bi kak visoki predstavnik Srbije prišel v Srebrenico in jasno priznal, da je bil tam storjen genocid nad Bošnjaki. Po njegovih besedah v prihodu Vučića ni prav nič zgodovinskega, saj se je spominske slovesnosti udeležil že bivši srbski predsednik Boris Tadić.

Konvoj z žrtvami se je na poti proti Srebrenici popeljal skozi Sarajevo, kjer se je ustavil pred poslopjem predsedstva BiH. Žrtvam se je več tisoč ljudi poklonilo z minuto molka, bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović pa je poudaril, da je šlo v Srebrenici za genocid do zadnjega človeka. Menil je tudi, da je zaradi ruskega veta v VS ZN in nedavne aretacije bivšega poveljnika bošnjaške vojske v Srebrenici Naserja Orića na podlagi srbske tiralice ustavljen proces sprave v regiji, ki pa se mora nadaljevati. K temu bo moral kot predsednik vlade države, ki je sodelovala v zločinu, doprinesti tudi Vučić, je še poudaril Izetbegović, svojci žrtev pa so tovornjak s posmrtnimi ostanki okrasili s cvetjem. Njihove zgodbe so podobne, vsi so v Srebrenici izgubili očete, sinove ali može, mnogi pa od 11. do 11. julija še vedno čakajo in upajo, da bodo našli in identificirali njihove posmrtne ostanke.

Na maršu miru tudi preživeli z marša smrti

Udeleženci marša miru so prehodili sto kilometrov dolgo pot, po kateri je po padcu Srebrenice na osvobojeno ozemlje proti Tuzli v maršu smrti poskušalo priti okoli 15.000 Bošnjakov. Med njimi so bili tudi nekateri od 3500 preživelih z marša smrti, ki jim je ob pičlih zalogah hrane in s skoraj nikakršno oborožitvijo, ob nenehnem obstreljevanju in zasedah bosanskih Srbov, uspelo priti do osvobojenega ozemlja. Med potjo so govorili o svojih izkušnjah. Pod nadzorom vojske BiH je do vasi Nezuk 16. julija uspelo priti le petini. Razlogi so bili tudi izčrpanost in strah ter slabo poznavanje terena. Nekateri so bili ubiti v zasedah, največ pa se jih je predalo ali pa so jih zajeli, nato pa množično likvidirali.

Predstavnik organizatorjev Hamdija Fejzić je povedal, da so morali dva srčna bolnika prepeljati s helikopterjem v bolnišnico v Tuzli. Zaradi zelo velikega števila udeležencev je pohod po težko prehodnih planinskih predelih in gozdovih pričakovano potekal počasneje. Pohoda miru so se udeležili ljudje z vsega sveta, ki so želeli počastiti spomin na srebreniške žrtve. Na pot so tako krenili tudi nekdanji otroci, ki so ubežali smrti v srebreniških gozdovih, da bi svojim otrokom približali kraje, kjer so sile bosanskih Srbov izvajale množične poboje Bošnjakov ali kjer so našli primarna ali sekundarna grobišča žrtev genocida.

Vsako leto se pred obletnico genocida govori o Srebrenici, 12. julija pa postane mesto prazno, v njem ostanejo le še tisti, ki v njem živijo in delajo. V Srebrenici zavlada molk, pravijo redki povratniki, ki Srbom dokazujejo, da so se zmotili, ko so mislili, da muslimanska noga nikoli več ne bo stopila na to ozemlje.

***

S privoljenjem režiserke Hanne Slak objavljamo njen kratki film Screens. Premierno je bil predstavljen pred dvema letoma v tekmovalnem sporedu dokumentarnega programa sarajevskega filmskega festivala, prikazan pa je bil tudi v Leipzigu.