V Oslu podelili najprestižnejšo Nobelovo nagrado

Tunizijska četverica je ob prevzemu nagrade izpostavila pomen boja proti terorizmu.

Objavljeno
10. december 2015 11.19
NOBEL-NORWAY/
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Letošnja Nobelova nagrada za mir, ki so jo je norveški odbor na današnji slovesnosti v Oslu izročil tunizijski četverici za dialog, bo razstavljena v muzeju Bardo v Tunisu, kjer je bilo marca v napadu džihadistov ubitih več deset ljudi.

»Nagrada ni bila podeljena ekskluzivno četverici,« je opozoril Houcine Abassi, generalni sekretar Tunizijskega delavskega sindikata (UGTT), ene od civilnih skupin, ki so prejele nagrado. Pojasnil je, da je namenjena tudi žrtvam jasminove revolucije, džihadističnih napadov, ženskam in mladim, političnim strankam in celotni tunizijski družbi. Ob prevzemu nagrade so dobitniki sicer izpostavili pomen boja proti terorizmu, poroča AFP.

Kot smo že poročali, je petčlanski Nobelov odbor nagrado za mir na začetku oktobra podelil tunizijski četverici za dialog, štirim organizacijam civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za prispevek k zgraditvi demokracije. Kot je ob razglasitvi dobitnika prestižne nagrade pojasnila predsednica odbora Kaci Kullman Five, je tunizijska četverica, ki jo sestavljajo Tunizijski delavski sindikat (UGTT), Tunizijska zveza industrije, trgovine in obrtništva (UTICA), Tunizijska odvetniška zbornica in Tunizijska liga za človekove pravice (LTDH), v najbolj dramatičnih dneh po arabski pomladi državo usmerila na pot demokracije in miru. »Uspelo jim je vzpostaviti alternativni, mirni politični proces v času, ko je bila država na robu državljanske vojne,« je dejala.

A dobitniki letošnje Nobelove nagrade za mir bi svoje prijeme hoteli razširiti še v Libijo in Sirijo, poroča agencija AFP. »Orožje ne more biti rešitev, ne v Siriji ne v Libiji. Potreben je dialog,« je včeraj pred novinarji v Oslu povedal vodja Tunizijske lige za človekove pravice Abdessatar Ben Moussa.

Strogi varnostni ukrepi

Nagrado je tunizijski četverici ob prisotnosti norveškega kralja Haralda in vlade podelila predsednica norveškega odbora. Slovesnost so zaradi nedavnih terorističnih napadov v Parizu spremljali strogi varnostni ukrepi. Vodja policije v Oslu Johan Fredriksen je za tiskovno agencijo Reuters sicer zagotovil, da na Norveškem niso prejeli nobenih specifičnih groženj.

Nagrade bodo podelili tudi v Stokholmu

Še danes bo švedski kralj Karl XVI. Gustav v Stockholmu podelil nagrade za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in ekonomijo. Nagrado za fiziko bosta prejela Japonec Takaaki Kajita in Kanadčan Arthur B. McDonald za njune raziskave nevtrinov oziroma odkritje, da imajo nevtrini maso, piše STA. Nagrado za kemijo si bodo razdelili Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar za raziskave na področju popravljanja DNK. Nobelovo nagrado za medicino bodo prejeli Irec William C. Campbell in Japonec Satoshi Omura za njuna odkritja v zvezi s terapijo pri okužbah, ki jih povzročajo gliste, ter Kitajka Tu Youyou za odkritja v zvezi z zdravljenjem malarije. Beloruska pisateljica in raziskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič bo prejela Nobelovo nagrado za literaturo, škotski profesor Angus Deaton pa s svojimi analizami potrošnje, revščine in blaginje Nobelovo nagrado za ekonomijo, dodaja STA.

Nobelove nagrade tradicionalno podelijo na dan obletnice smrti Alfreda Nobela. Foto: Odd Andersen/AFP Photo

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Postopek nominacije, izbiranja in podeljevanja Nobelove nagrade za mir je natančno določen. Septembra, v letu pred podelitvijo, Nobelov odbor več tisoč organizacijam in posameznikom pošlje pisma, v katerih jih pozove k nominaciji kandidatov. Odbor nominacije sprejema do 1. februarja, o vseh, ki pridejo pozneje, se odloča šele naslednje leto.

O Nobelovi nagradi za mir odloča norveški neodvisni odbor petih članov, ki jih za obdobje šestih let − kandidati lahko služijo več mandatov zaporedoma − imenuje norveški parlament. V zadnjih letih so bili v odboru v večini upokojeni politiki. Zakaj je Nobel, sam švedski državljan, izbiro nagrajenca za mir zaupal norveškemu parlamentu, pravzaprav ni znano. »Moja izrecna želja je, da se pri izbiranju nagrajencev ne upošteva državljanstvo kandidatov, ampak da nagrado dobijo najbolj zaslužni, pa naj bodo Skandinavci ali ne,« je zapisal.

Nekaj zadnjih prejemnikov Nobelovih nagrad za mir

2014: borka za pravice otrok do šolanja Malala Jusafzai in aktivist za človekove pravice Kailaš Satyarthi
2013: Organizacija za preprečevanje širjenja jedrskega orožja (OPCW)
2012: Evropska unija
2011: borke za enakopravnost žensk Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tavakul Karman
2010: kitajski oporečnik Liu Xiaobo
2009: ameriški predsednik Barack Obama