V vroče nemške razprave o družbeni neenakosti se vpleta še EU

Berlin − V vročo nemško predvolilno razpravo o neenakosti se je vpletla tudi evropska komisija, s tem pa tudi v razprave o nemškem modelu­ ­razvoja socialnega tržnega gospodarstva. Bruselj je očital Berlinu ­porast rev­ščine med letoma 2008 in 2014, saj mnogi­ menda­ ne ­sodelujejo pri dobičkih iz ­močne gospodarske rasti.

»Pri na splošno dobrem razvoju gospodarstva in trga dela niso enakopravno sodelovali vsi družbeni deli,« je bilo v časopisu Frankfurter­ Rundschau navedeno iz aktualnega poročila EU o razmerah v Nemčiji, saj naj bi se dohodkovne razlike »daljši čas« povečevale in se šele zdaj zmanjšujejo. Celo pozitiven razvoj trga dela naj ne bi zmanjšal tveganja revščine, zlasti ne med starejšimi, odgovornost za to pa so avtorji poročila pripisali sedanji vladi v Berlinu, a tudi davčnim spremembam med letoma 1997 in 2004, ki naj bi koristile predvsem premožnejšim. To je po njihovem zmanjšalo progresivni značaj davčnega sistema in povečalo dohodkovne razlike.

V evropski komisiji so sicer pohvalili Nemčijo zaradi povečanja deleža žensk med zaposlenimi ter zmanjšanja števila mladih brez dokončanega šolanja. Markus Sievers iz časopisa Frankfurter Rund­schau je navedel, da so v poročilu celo pohvalili zmanjšanje revščine v državi. Takšna nasprotja je pripisal sodelovanju različnih nemških ministrstev pri pisanju poročila, kar, če drži, še povečuje njegov vpliv na nemško predvolilno kampanjo. Pol leta pred parlamentarnimi volitvami je tudi koalicijska vlada kanclerke Angele Merkel v oceni družbenih razmer v državi močno razdeljena. Če socialdemokrati celo svojega kanclerskega kandidata propagirajo s parolo »Več pravičnosti, več Martina ­Schulza!«, konservativna unija CDU/CSU opozarja na solidno gospodarsko rast in zaposlovanje ter ukrepe proti revščini starejših.

Preplah zaradi revščine

Konservativci so ostro obsodili že nedavno poročilo nemške mreže organizacij za socialno pomoč Paritätische Wohlfahrtsverband, ki je sprožila preplah zaradi revščine­ v državi. Po teh ocenah naj bi bilo s 15,7 odstotka prebivalstva ogroženih največ ljudi v zadnjih 25 letih, a so jim kritiki očitali popolnoma zgrešen pogled na revščino v družbi. Ta menda vključuje vse, kar je manj kot 60 odstotkov srednjega dohodka nemških gospodinjstev, za par brez otrok torej 1413 evrov na mesec. Dortmundski profesor gospodarske in socialne statistike Walter Krämer je opisal raziskavo kot neresno, saj po njegovem rev­ščine ni mogoče meriti z odstotki od srednjega dohodka, ki se celo povečuje.

Drugi kritiki so obtožili avtorje raziskave metanja vseh v en koš, tudi 2,8 milijona nemških študentov, ki med študijem seveda nimajo visokega življenjskega standarda, zato pa se ta pogosto zelo poviša po prvi zaposlitvi −, in pogosto revnih ter slabo izobraženih beguncev iz zadnjega zgodovinskega navala.

Nemški konservativci in liberalci raje hvalijo reforme nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja za zmanjšanje brezposelnosti in s tem tudi revščine, in res so celo po raziskavi berlinskega inštituta DIW, ki velja za blizu socialdemokratski stranki, tako zahodni kot vzhodni Nemci zadovoljni s svojim življenjem, kot že desetletja ne. Toda prav voditelj tega inštituta Marcel Fratzscher s knjigami in publikacijami razširja prepričanje, da se v Nemčiji neenakost le še povečuje: poleg 15 odstotkov revnega prebivalstva je navedel statistike, da najbogatejši delež poseduje 30 odstotkov vsega premoženja, delavci pa čedalje bolj izgubljajo ­kupno moč.

Zvišanje realnih plač

To ne drži, se je odzval konservativno-liberalni pol in navedel podatke, po katerih tako imenovani srednji razred − po definiciji kölnskega IW med 80 in 150 odstotki medianskega srednjega dohodka − že leta ostaja v slabi polovici prebivalstva in se celo krepi, realne plače pa so se samo lani povečale za 1,8 odstotka − tretje leto zapored − ter zlasti na nižjem polu plačilne lestvice. Poudarili so, da nemške blaginje po drugi svetovni vojni ni prinesla prerazporeditev dohodka, ampak spodbude gospodarski ustvarjalnosti, dobremu šolanju in usposabljanju ter pravični konkurenci.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi inštituta volivci znova prikimavajo tem argumentom, vsaj po merjenju Forse­ socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz, ki je postavil v središče svojih predvolilnih nastopov oddaljevanje od reform kanclerja Gerharda Schröderja ter približevanje skrajno levi Levici, spet izgublja v primerjavi s CDU/CSU krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel.