Francija je objavila podatke o osumljencu na petkove teroristične napade v Parizu, ki je na begu. To je 26-letni Abdeslam Salah, sicer belgijski državljan. Ta je eden od treh bratov, ki naj bi bili udeleženi v napadu. Eden od bratov je umrl v napadu v koncertni dvorani Bataclan, enega so pridržali v Belgiji. V tej državi so sicer že pridržali več ljudi.
Število mrtvih zaradi napadov je danes zraslo na 132 ljudi.
Medtem ko policija v Franciji, Nemčiji, Belgiji in drugje pospešeno nadaljuje z identificiranjem preostalih storilcev in iskanjem njihovih pomočnikov, francoska vlada snuje načrt o ustreznem odzivu. Francoski predsednik François Holland je napad označil za »vojno dejanje«, premier Manuel Valls pa je nato Islamski državi napovedal vojno. Po njegovih besedah jo bodo izkoreninili v Franciji, Evropi, Sirij in Iraku. Francoski odziv na napade »bo na enaki ravni, kot so bili napadi«.
---
• V usklajenih terorističnih napadih v Parizu, ki so se začeli nekaj minut pred 21. uro v petek, je umrlo 132 ljudi, okoli 350 je ranjenih, od skoraj sto huje.
• Najmanj osem napadalcev je sočasno napadlo na sedmih različnih lokacijah v Parizu. Najbolj krvavo je bilo v dvorani Bataclan, kjer je potekal koncert.
• Francoske oblasti so zaprle državne meje in razglasile izredne razmere.
• Za napad je odgovorna skrajna islamistična skupina Islamska država. Francija ji je napovedala vojno.
• Doslej so identificirali dva napadalca. Prvi identificirani je 29-letni Omar Ismail Mostefai, francoski državljan, ki so ga doslej obravnavali le zaradi manjših prekrškov. Šest članov njegove družine je aretiranih.
---
Dogajanje spremljamo v živo:
22.20: Francoska vojaška letala so bombardirala oporišče Islamske države v sirijskem mestu Raqa. Pri tem so uničila poveljniško točko in vadbišče, poročanje francoskega obrambnega ministrstva povzema francoska tiskovna agencija AFP.
19.25: Število smrtnih žrtev napadov naraslo na 132.
19.00: Francoske oblasti so objavile, da iščejo osumljenca za teroristične napade, ki naj bi ušel. Osumljenec je 26-letni belgijski državljan Abdeslam Salah.
18.40: Razmere v Sloveniji so v tem trenutku še vedno dobre in stabilne, v luči terorističnih napadov v Franciji sporoča slovenska vlada. »Da bi take tudi ostale, je slovenska policija nemudoma sprejela nekatere varnostne ukrepe in začela z izvajanjem potrebnih operativnih ukrepov,« dodaja.
Na sobotnem sekretariatu sveta za nacionalno varnost so se člani seznanili z varnostnimi razmerami, sprejetimi ukrepi in oceno ogroženosti Slovenije. Delovno skupino, ki redno pripravlja ocene ogroženosti, so zadolžili, naj na podlagi nekaterih elementov, opredeljenih na seji, dopolni oceno ogroženosti. To mora predložiti do ponedeljka. »Če bo ocena sprejeta, bo predstavljala podlago za morebitno spremembo stopnje ogroženosti in za oblikovanje oziroma dopolnitev določenih ukrepov in predlogov, ki jih je oblikoval sekretariat,« so sporočili z vlade.
S te poudarjajo, da slovenska policija tudi v okviru terorističnih napadov aktivno sodeluje s tujimi varnostnimi organi z namenom preverjanja različnih podatkov, ki se pojavljajo: »Vsi podatki se preverijo preko policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preveritve v SIS. Če bi v tem sistemu obstajale informacije, ki bi predstavljale varnostni zadržek, bi nemudoma ukrepali v skladu z razpisom. Podatki o nedovoljenih prestopih državne meje se sicer vnesejo v nacionalne baze podatkov.«
18.20: Preiskovalci so identificirali drugega napadalca, ki je sodeloval terorističnih napadih v Parizu, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali neimenovani viri blizu preiskave. Po njihovih navedbah so bili v napade vpleteni trije bratje. Eden od bratov je umrl v napadu v koncertni dvorani Bataclan, enega so pridržali v Belgiji, a je še nejasno, ali je dejansko sodeloval v izvedbi napadov. Tretji pa je ali umrl v napadih ali pa je še na begu.
Belgija je izdala mednarodni nalog za aretacijo moškega, osumljenega sodelovanja v pariških napadih skupaj z dvema svojima bratoma. Osumljenec je živel v bruseljskem predmestju Molenbeek, kjer so od sobote aretirali več osumljencev, ki naj bi bili vpleteni v napade, neimenovani belgijski vir navaja AFP.
18.10: Deželna vlada na Bavarskem je zvezno nemško vlado pozvala, naj po petkovih napadih v Parizu nemudoma okrepi nadzor na meji z Avstrijo, preko katere v Nemčijo prihaja na tisoče beguncev dnevno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sedaj je nadzor zveznih policistov omejen na določena mesta na nemško-avstrijski meji.
18.00: V petek se bodo v Parizu na izrednem zasedanju zbrali notranji in pravosodni ministri EU. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je medtem posvaril pred povezovanjem terorizma in beguncev ter ocenil, da potrebe za spremembe dogovorjene migracijske agende ni.
Kot so ob napovedi zasedanja poudarili v Luksemburgu, ki predseduje Svetu EU, »je Evropa spričo barbarstva in terorizma enotna in ob strani Francije«. Za sklic srečanja je prosila francoska vlada.Ministri naj bi govorili o varnostno-političnih ukrepih po petkovih napadih in tudi o tem, kako pospešiti pogajanja o nekaterih od teh ukrepov, o katerih se v EU pogovarjajo že nekaj časa, a doslej ni bilo soglasja zanje.
17.50: Ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca je na francoskem veleposlaništvu danes sprejel veleposlanik Pierre-Francois Mourier. Erjavec se je ob tej priložnosti vpisal v žalno knjigo, ki so jo odprli po petkovih napadih v Parizu. Ob tem je poudaril, da v boju proti terorizmu potrebujemo odločnejše ukrepe, a ob tem ne smejo trpeti človekove pravice.
Po Erjavčevih besedah vemo, da želi terorizem spodkopavati demokracijo in človekove pravice. Kot je dejal, Evropa vztraja pri spoštovanju človekovih pravic in svobode izražanja v vseh državah. Opozoril je, da se je letos prav v Parizu že zgodil teroristični napad, usmerjen proti svobodi izražanja.Prepričan je, da v boju proti terorizmu potrebujemo bolj odločne ukrepe. »Seveda pa je treba zelo paziti, da ne bi zaradi tega trpele človekove pravice in druge pravice, ki smo jih uveljavili v Evropi, zlasti pa v Franciji po francoski revoluciji,« je poudaril Erjavec.
15.50: Dva od sedmih napadalcev sta bila francoska državljana, ki sta živela v Bruslju, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na belgijsko tožilstvo. V Belgiji so medtem v povezavi z napadi aretirali skupno sedem ljudi.
Eden ob ubitih napadalcev je živel v središču Bruslja, drugi pa v bruseljskem predmestju Molenbeek.
14.36: Naša novinarka Mimi Podkrižnik se je o petkovih krvavih dogodkih danes pogovarjala s francoskim veleposlanikom v Sloveniji Pierre-Françoisom Mourierjem:
Kam gre Evropa? Teroristi v petek niso ranili samo Pariza, Francije, ampak vso Evropo.
Kot veleposlanik Francije v Sloveniji nisem v položaju, da bi lahko podajal stališča o evropskih zadevah, čeprav je res, da se bo v teh dneh sprejelo veliko odločitev. Osebno se strinjam z vami oziroma bi šel še dlje: ni bila ranjena samo Evropa, ampak naše vrednote v širšem pomenu, vsaj tiste, za katere se zavzemamo mi. To niso nujno vrednote celotnega človeštva.
Evropski odgovor na napade mora biti usklajen. Francoski predsednik François Hollande je že v soboto zjutraj - pozneje popoldne pa tudi predsednik vlade Manuel Valls - uporabil zelo ostre besede. Ni nepomembno, da sta govorila o vojni. In v vojni je treba zmagati. Zato je zdaj treba ukrepati. Vse to bo zahtevalo tesnejše sodelovanje med policijskimi enotami, obveščevalnimi službami in, seveda, med vsemi političnimi predstavniki iz celotne Evrope.
Intervju lahko v celoti preberete jutri na naši spletni strani ali pa v tiskani izdaji Dela.
13.40: Župan bruseljske četrti Molenbeek je povedal, da je belgijska policija v povezavi s pariškimi napadi včeraj in danes aretirala pet ljudi in opravila hišne preiskave. Tožilstvo njegovih navedb še ni potrdilo, so pa povedali, da je bil avtomobil, povezan z napadi, najet v Belgiji.
13.20: Naš dopisnik Peter Žerjavič počasi zapušča Pariz. Javlja se s Place de la République. Kot pravi, se – medtem ko ljudje prinašajo cvetje in iščejo razloge za krvavo dejanje ter ugibajo o njegovih posledicah – življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Kljub temu pa je čutiti, da v Parizu še vedno vlada (nekakšno) izredno stanje, ne le uradno, tudi psihološko. Spremljate ga lahko tudi na tviterju @ZerjavicDelo.
13.00: Francija je pozvala k srečanju notranjih ministrov Evropske unije.
12.48:Francoski premier Manuel Valls je sporočil, da 30 žrtev, ki so jih skrajneži ubili, še niso identificirali.
Po poročanju STA je med 129 žrtvami napada po dosedanjih še nepopolnih podatkih najmanj 21 tujcev: trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna, Mehičana in Tunizijca ter po en državljan Velike Britanije, Maroka, Španije, Švedske, ZDA in Nemčije.
12.17: Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy v luči napadov zahteva odložitev podnebnega vrha v Parizu, ki bi moral potekati med 30. novembrom in 11. decembrom.
11.56: V Parizu je od včeraj tudi naš dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič (spremljate ga lahko tudi na tviterju @ZerjavicDelo). Na trgu Place de la République, ki ga je danes ogrelo sonce, se zbirajo ljudje, ki prinašajo cvetje, pišejo sporočila ter razpravljajo in razmišljajo o petkovih krvavih dogodkih. Gneča je bila tudi na metroju, mnogi potniki so namenjeni na enega od krajev, kjer se lahko poklonijo spominu na žrtve, v rokah držali cvetje.
Kot pravi, se je po pariških ulicah sprehajal pozno v noč, lokali so bili polni ljudi, tema pogovorov le ena – zakaj se je to zgodilo in kakšne bodo posledice, tako politične, kot za družbo z veliko muslimansko skupnostjo. Na televizijskih ekranih prevladujejo novice, današnji časopisi so posvečeni petkovim dogodkom. Mnogi še vedno pogreša svoje bližnje in čakajo na informacije, ali so nemara med žrtvami napad.
Stališča Francozov se po besedah Žerjaviča razlikujejo: nekateri pravijo, da jih je strah in da se bo s 13. novembrom vse spremenilo, drugi kljubujejo, pravijo, da se ne bodo pustili prestrašiti, »če temu prilagodiš svoje življenje, potem so teroristi dosegli svoj cilj«. Pogovarjal se je tudi s francoskim študentom libanonskega rodu, ki ga je strah, da se bo vero znova izenačilo s terorizmom.
(Barack Obama in Recep Tayyip Erdoğan ob robu srečanja G20, ki ga je zasenčila tragedija v Parizu Foto: SAUL LOEB/AFP)
11.40: Vrstijo so mednarodni odzivi na napad v Parizu. Ameriški predsednik Barack Obama obljublja, da bodo ZDA podvojile svoja prizadevanja v boju proti Islamski državi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan poziva vse svetovne voditelje k »silovitemu in odločnemu« odzivu na terorizem. K »skupnemu« boju proti teroristom poziva tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
11.35: Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so v zapuščenem vozilo našli več kosov strelnega orožja kalašnikov.
11.20: Iz srbskega notranjega ministrstva so po poročanju Tanjuga sporočili, da je lastnik sirskega potnega lista, najdenega na prizorišču pokola v Parizu, 7. oktobra zaprosil za azil v Srbiji. Zdaj preverjajo, ali se osebni podatki ujemajo s podatki osebe, ki so jo 3. oktobra registrirali na grškem otoku Leros.
Legitimnost potnega lista po poročanju AFP francoske oblasti še preverjajo, prav tako še ni jasno, ali je bila oseba, ki je potovala med Grčijo in Srbijo, v resnici tudi vpletena v napad.
10.19: Policija je sporočila, da so avtomobil (črni seat), ki je bil uporabljen v napadu na restavracije, našli v vzhodnem pariškem predmestju Montreuil. Gre za dokaz, da je nekaterim, ki so sodelovali v napadu, uspelo pobegniti.
9.01: Francoska policija je aretirala šest članov družine 29-letnega napadalca.
8.33: Tiskovna agencija AFP je ponoči navedla natančnejše število tujih državljanov, ki so bili med 129 ubitimi v usklajenih terorističnih napadih v Parizu. Med mrtvimi so najmanj trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna, Mehičana in Tunizijca ter po en državljan Velike Britanije, Maroka, Španije, Švedske in ZDA.
8.31: Policijske racije so po poročanju STA v soboto zvečer potekale tudi v Belgiji, v revnem predmestju Bruslja Molenbeek. Tiskovna predstavnica belgijskega ministrstva za pravosodje Sieghild Lacoere je povedala, da so bile racije posledica odkritja avtomobila, najetega v Bruslju, ki so ga našli blizu enega od prizorišč napadov.
Moškega, ki je najel sivi volkswagnov polo, ki so ga po napadih našli v bližini Bataclana, so ujeli na meji z Belgijo v drugem vozilu. Šlo naj bi za francoskega državljana, živečega v Belgiji, ki je imel v vozilu še dva sopotnika.
7.30: Znanih je vse več podrobnosti o 29-letnemu napadalcu Omarju Ismailu Mostefaiju, rojenemu v revnem pariškem predmestju Courcouronnes. V preteklosti so ga že prijeli, a zaradi manjših zločinov.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ima štiri brate in dve sestri. Starejšega brata in očeta so policisti pridržali že včeraj, njihov dom pa preiskali. »To je noro, to je norost. Včeraj sem bil v Parizu in videl sem, kako grozno je bilo,« je na poti v pridržanje povedal njegov brat, ki se je sam predal, potem ko je slišal, da je bil Omar vpleten v napad,
Identificirali so ga na podlagi prstnih odtisov z njegovega prsta, ki so ga našli v dvorani Bataclan. Je eden od treh napadalcev, ki so se po streljanju na udeležence koncerta razstrelili.
Pariški tožilec François Molins je povedal, da so varnostne službe na Mostefaija zaradi radikalizacije postale pozorne leta 2010, a ga do petka niso povezale s katero od terorističnih mrež. Preiskovalci zdaj ugotavljajo, ali je lani obiskal Sirijo.
7.00: Pri identificiranju storilcev sodelujejo tudi grške oblasti, potem ko so na prizorišču enega od napadov v Parizu našli sirski potni list, ki naj bi pripadal enemu od napadalcev. V Grčiji, glavni vstopni točki za mnoge prebežnike, so potrdili, da so potni list registrirali 3. oktobra letos na otoku Leros, a za zdaj ne izključujejo možnosti, da je najdeni potni list pred napadom večkrat zamenjal lastnika. Prav tako po poročanju grškega Kathimerinija še ni potrjeno, da je potni list pripadal enemu od napadalcev. Na kraju prizorišča so sicer našli tudi egiptovski potni list, ki naj bi pripadal enemu do strelcev.
Kasneje so grške oblasti sporočile, da so kot begunca registrirali še eno osebo, ki jo v povezavi z napadom iščejo francoske oblasti.