V znamenju Lutra, Obame in terorizma

V Berlinu in Wittenbergu o potrebi islama po reformaciji in razpravah z nacionalisti.

Objavljeno
24. maj 2017 23.54
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Z mašami v okviru več kot dva tisoč prireditev v Berlinu, Wittenbergu in drugod se je sinoči začel 36. zbor nemške evangeličanske cerkve. Letos poteka v znamenju 500. obletnice reformacije Martina Lutra – in prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obama, ki danes prihaja pred berlinska Brandenburška vrata.

Nemška evangeličanska cerkev letos zaznamuje pol tisočletja od usodnega 31. oktobra 1517, ko je wittenberški teolog Martin Luter s svojimi 85 tezami sprožil obračun s prodajo odpustkov, s katerimi je papež Leon X. v Rimu gradil baziliko svetega Petra. Luter je trdil, da lahko odpušča le Bog, ter kasneje dodal svoje prepričanje, da papež nima ekskluzivne pravice interpretirati Svetega pisma. Med preganjanjem, ki je sledilo, ga je saški volilni knez Frederik Modri skril na svojem gradu Wartburg in tam je Luter iz stare grščine prevedel Novo zavezo. V času hitrega širjenja informacij s pomočjo tiska je njegovo delo odmevalo po vsej Evropi in k prevajanju verskih in drugih besedil spodbudilo tudi očeta pisne slovenščine Primoža Trubarja.

Verski razkoli po rojstvu reformacije so segli tako globoko, da je njenemu širjenju v 17. stoletju sledila grozljiva tridesetletna vojna, ki je zdesetkala srednjo Evropo. Vestfalski mir leta 1648 je protestantizem vendarle uveljavil kot enakopravno vero, vojna pa je tudi pospešila zaton tlačanstva, pretresla in preuredila cesarstva, vzpenjati se je začelo meščanstvo. Zgodovinarji poudarjajo novo krščansko predstavo svobode in odgovornosti vsakega posameznika, ki je odločilno prispevala k razvoju razsvetljenstva in človekovih pravic.

Evangeličani in katoličani v Nemčiji že dolgo živijo v sožitju in medsebojnem spoštovanju, obe veliki cerkvi pa se skupaj spoprijemata z aktualnimi težavami. Mnogi bodo zato danes prisluhnili razpravi o angažirani demokraciji ter prevzemanju odgovornosti doma in v svetu, na katero so pred berlinska Brandenburška vrata povabili nemško kanclerko Angelo Merkel in nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obama. Demokratski politik bo poskušal mlade spodbuditi k boju proti neenakosti in podnebnim spremembam ter angažiranju za javno zdravje, enakopravnost žensk in delovanje mladih podjetnikov, kritiki pa mu očitajo, da se je pod njegovo vladavino Bližnji vzhod pogreznil v še večji kaos ter Evropi prinesel največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni.

Zaradi Obamovega obiska mora nemška kanclerka tudi razlagati, zakaj z nekdanjim ameriškim predsednikom nastopa prav v času, ko je v Evropi sedanji predsednik Donald Trump, a so Obamo povabili že pred letom dni, ko so le redki pričakovali Trumpovo zmago.

Ameriški demokrat pa ni edini ugledni gost na tokratnem evangeličanskem zborovanju, saj iz Južne Afrike prihaja naslednik znamenitega Desmonda Tutuja nadškof Thabo Makgoba, na razpravi o obračunavanju z revščino v svetu pa bo svoj in soprogov sklad Bill and Melinda Gates Foundation predstavljala Melinda Gates. Od vidnejših gostov lahko omenimo še Ahmeda al Tajeba s kairske univerze Al Azhar, metropolita Grške pravoslavne cerkve v Nemčiji Avgoustinosa in predsednika Nemčije Frank-Walterja Steinmeierja. Pomemben del slovesnosti bo potekal tudi v Lutrovem Wittenbergu.

Več aretacij potencialno nevarnih

Ob še svežem terorističnem napadu na obiskovalce pop koncerta v britanskem Manchestru so tudi v tem mestu in v nemški prestolnici poostrili že prej ostre varnostne ukrepe. Osrednja jutrišnja prireditev v Berlinu bo potekala le nekaj korakov od ameriškega in francoskega veleposlaništva ter številnih berlinskih znamenitosti, berlinska policija pa je v sredo prijela več posameznikov, ki so jih opisali kot potencialno nasilne islamiste in preprodajalce z mamili ter orožjem. Ni znano, ali so te aretacije povezane z visokimi obiski v prestolnici, tudi manchestrski napad pa kaže na nevarnost slabo integriranih ljudi, ki izhod iz mladostnega prestopništva iščejo v džihadu.

Nemška evangeličanska cerkev se ubada tudi z domačimi dilemami, med drugim, ali lahko na svoj podij dovolijo predstavnikom nacionalistične Alternative za Nemčijo. Pred letom dni v Leipzigu jim niso s pojasnilom, da ta stranka ne deli temeljnega demokratičnega soglasja nemške družbe, ampak dovoljuje hujskanje in sovraštvo, tokrat bodo dovolili sodelovanje Anetti Schultner, ki v AfD predstavlja kristjane. »Ljudi, ki jih privlačijo populistične izjave, ne bomo še bolj potiskali v to smer s tem, da bi jim odrekali pogovor,« to odločitev zagovarja eden vodilnih teologov nemške (in bavarske) evangeličanske cerkve Heinrich Bedford-Strohm. Mnogi ne soglašajo in več tisoč ljudi je podpisalo peticijo proti nastopu Schultnerjeve na evangeličanskem zboru.

Sodelovanje vidne političarke najbolj nacionalistične med uveljavljenimi nemškimi strankami pa kaže tudi na pomembno spremembo v nemški družbi v odnosu do beguncev, saj so tudi evangeličani pred dvema letoma v Stuttgartu govorili predvsem o ljubezni do bližnjega in pomoči. Potem pa so migranti na silvestrsko noč 2015 izvedli velikopotezne spolne napade na nemška dekleta, množijo se tudi druga zločinska dejanja. Ob terorističnih napadih v Manchestru in tudi v Berlinu celo nekateri teologi ponovno postavljajo vprašanje, ali se lahko kristjani bojijo islama ter ali lahko nasprotujejo priseljevanju. Zato bodo še posebej zanimive razprave o tem, ali tudi islam potrebuje reformacijo pa tudi o vlogi sodobnega krščanstva v Evropi in drugod.