Tiskane izdaje
20:00 Evropska centralna banka je sicer ohranila višino izredne likvidnostni pomoči (ukrep ELA) grškim bankam, a je po drugi strani prvič med zaostritvijo krizo prilagodila zahtevana jamstva za injekcije. To bi utegnilo, da morajo grške banke zagotoviti več jamstev. »Finančni položaj grške republike vpliva na grške banke,« so v Frankfurtu zapisali v večerni izjavi za javnost.
Takšna odločitev bo grške banke še ohranjala pri življenju, a komaj, saj je prav nasprotovanje sveta ECB povečevanju Ele po razglasitvi referenduma Grčijo potisnilo v uvedbo nadzora nad kapitalom in dolge vrste pred bančnimi avtomati. Po poročilu tiskovne agencije Bloomberg pri ECB verjamejo, da imajo grške banke denarja vsaj do srede, kar bi pomenilo, da bodo v Frankfurtu z dokončno določitvijo, kaj z njimi, počakali do jutrišnjega izrednega vrha evrskih držav. Tudi grški bankirji so že sporočili, da stroge omejitve za grške državljane pri dviganju denarja za zdaj ostajajo.
19:55 Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta po srečanju v Parizu poudarila, da vrata za nadaljevanje pogajanj z Grčijo ostajajo odprta, a oba pričakujeta konkretne nove grške predloge, čas pa se izteka.
16:05: Za finančnega ministra so imenovali Euklida Cakalotosa, sicer profestorja ekonomije, ki je bil v zadnjih mesecih glavni tehnični pogajalec. Doktoriral je leta 1989 na Oxfordu, po doktoratu pa je predaval na britanski univerzi Kent, šel na ekonomsko-poslovno fakulteto v Atenah, nato pa še na atensko univerzo.
Leta 2012 je postal poslanec, mandat pa je ponovno dobil januarja letos, ko so ga imenovali tudi za državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu, kjer se je njegovo delo vrtelo predvsem okoli ekonomsko-finančnih vprašanj. Je tudi član izvršilnega odbora Sirize in je tako v samem vodstvu stranke.
Cakalotos sicer deli stališča Sirize o ekonomski politiki in nasprotovanju varčevanju ter velja za marksističnega ekonomista. A njegov pogled naj bi bil naklonjen nadaljevanju članstva Grčije v območju evra. Želi pa si doseči spremembe znotraj evrskega območja, tako da bi bile članice v njem deležne enake obravnave.
V evroskupini bo tako tudi Cakalotos po pričakovanjih težak pogajalec, a njegov osebni slog naj bi bil za evrske kolege vseeno bolj sprejemljiv od Varufakisovega, ki je mnogim ministrom vidno paral živce.
15:52: Po zmagi zagovornikov »ne« bruseljsko vrhuško in voditelje članic območja z evrom čaka še en krog dramatičnih kriznih sestankov in iskanje zasilnega izhoda iz grške krize.
V Elizejski palači se bodo jutri ob 13. uri najprej zbrali finančni ministri in zvečer še voditelji članic območja z evrom. Ministri od Grčije pričakujejo nove predloge. Atene so sicer že prejšnji teden zaprosile za nov sveženj pomoči iz evropskega sklada ESM, iz katerega si želijo v prihodnjih dveh letih dobiti 29 milijard evrov. Vsak rešilni program spremljajo varčevalno-reformni pogoji. Pogajanja o programu in njegova potrditev so tehnično zahtevna.
15:43: Velika Britanija, ki sicer ni članica območja evra, je Grčijo in predstavnike evroskupine pozvala, naj sedejo za mizo in najdejo trajno rešitev. Na Downing Streetu 10 so poudarili, da Velika Britanija želi, da Grčija še naprej ostane del EU. Uradni London dogodke v zadnjih dneh vidi kot kritičen trenutek v grški dolžniški krizi. Premier David Cameron si, kot je znano, prizadeva za reformo delovanja Evropske unije.
V Washingtonu se na najnovejše spremembe v šest let dolgi drami še niso odzvali. ZDA so po pisanju Politica v preteklosti med vrsticami nakazale, da je grški dolg predvsem evropska težava, morebitni grški izstop iz območja evra pa ne bi smel imeti bistvenih posledic za ameriški finančni sistem. Toda morebiten padec rasti v območju evra bi prizadel tudi ameriške izvoznike.
Britanski tisk je v analizah poreferendumskega dogajanja večinoma pokazal veliko razumevanja za grške težave. Konservativni časopisi se niso kaj dosti trudili prikriti navdušenja nad nalogo, s katero se spopada po njihovem mnenju propadli projekt evropske monetarne unije. Liberalni Guardian v izidu vidi glas proti varčevalni politiki. Večina se strinja, da referndumski izid območje evra potiska v neznane vode. »Edina gotovost je negotovost,« je v analizi nedeljskega dogajanja zapisal Wall Street Journal.
15:21: Po razpisu referenduma je Grčija sicer privolila v nekaj zahtev upnic, a temeljile so na starem programu, ki se je že iztekel. Da bi se tri institucije sploh lahko začele pogajati z Atenami, najprej potrebujejo mandat finančnih ministrov območja z evrom.
15:18: »Varufakisov odstop je jasen znak, da se želi grška vlada pogajati. A seveda pod drugačnimi pogoji kot doslej, ko je bil promet enosmeren. Če Bruselj ne bo pokazal dovolj strpnosti, ima Cipras po referendumu na voljo mandat za radikalne poteze,« je za Delo povedal politični in ekonomski analitik Janis Kimporopulus, ki je prepričan, da bodo vse ključne odločitve sprejete zelo hitro, saj si nihče ne more pričakovati čakanja.
15:10: Nemška kanclerka Angela Merkel in grški premier Aleksis Cipras sta se danes že pogovarjala po telefonu, so sporočili iz grških vladnih krogov in potrdili v nemških, francoski pa poročajo tudi o sinočnji telefonski konferenci obeh voditeljev z njihovim predsednikom Françoisom Hollandom. Državniki naj bi se dogovorili, da bo Grčija na jutrišnji izredni vrh evrskih držav prinesla svoje predloge za rešitev krize, z večernim obiskom kanclerke v Parizu pa bosta Nemčija in Franciji iskali skupno stališče do nedeljskega referenduma v Grčiji.
15:09: Naša dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič komentira izid grškega referenduma.
15:07: Kljub skoraj apokaliptičnim napovedim večine domačih in tudi tujih medijev so razmere v Atenah kolikor se le da normalne. Banke so sicer še vedno zaprte − nekaj se jih sicer odprlo, a le za upokojence. Dvigi na bankomatih so za domačine še vedno omejeni na 60 evrov, plačevanje je bolj ali manj omejeno le še na gotovino. Niti približno pa ni res, da so trgovine prazne ali da zmanjkuje bencina.
Za ponovno odprtje iz dneva v dan bolj šibkih grških bank bo nujna takojšnja finančna injekcija Evropske centralne banke. Tako kot je bila za njihovo zaprtje nujna prekinitev dotoka denarja.
15:05: V Bruslju ne vidijo nobenih nevarnosti za stabilnost območja evra, saj je tako z mandatom ECB kot drugimi mehanizmi dobro pripravljena na krizne razmere.
14:47: Naša dopisnica iz Berlina Barbara Kramžar komentira izid grškega referenduma.
14:01: »Referendumski ne je poslabšal pogajalski položaj Grčije. Stvari bodo še bolj zapletene,« je ocenil podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis. Z razpletom referenduma se je vrzel med Grčijo in drugimi članicami območja z evrom po njegovem mnenju še povečala.
13:21: Medtem ko se nemška kanclerka Angela Merkel odpravlja na ključna posvetovanja s tesno zaveznico Francijo, je kanclerkin predstavnik za tisk Steffen Seibert napovedal čakanje na grške predloge, saj nemška vlada še ne vidi temeljev za pogajanja o novem programu pomoči. Po njegovem prepričanju varčevanje nima nič skupnega s podreditvijo, saj je uspehe prineslo že državam kot Španija, Italija in Irska. »Solidarnost gre skupaj z lastno odgovornostjo.« Nemško finančno ministrstvo je medtem zavrnilo odpis grških dolgov, v javnosti pa vse bolj prevladuje prepričanje, da se prave težave za Grčijo šele začenjajo.
13:07: Naš poročevalec Boštjan Videmšek (@bosthi) komentira izid grškega referenduma.
10:28: Tudi nekateri nemški politiki že pozdravljajo odstop grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, ki je upnice svoje države nazadnje primerjal s teroristi. Borze pa že kažejo svoje nezadovoljstvo z dogodki: nemški Dax je dan začel z rdečimi številkami, prav tako francoske in britanske borze. Takoj po grški zavrnitvi reformnih zahtev svojih upnic je evro izgubil poldrugi odstotek v primerjavi z dolarjem. Skupna evropska valuta pa si je kmalu spet malo opomogla, kar kaže, da so akterji svetovnih finančnih trgov sicer razburjeni zaradi referendumskega presenečenja, a vsaj za zdaj Grčija ne bo več povzročala tektonskih pretresov: mnogi finančniki so bili že prej pripravljeni celo na grški odhod iz evrskega območja, pa čeprav pričakujejo tudi »pomembno negotovost v prihodnjih 48 urah«, kot so medijem povedali banki BNP Paribas.
Grška kriza v sebi še vedno nosi precej eksploziva tudi za druge, zato vsi z nestrpnostjo čakajo tudi na odločitve Evropske centralne banke, kjer odločajo o (ne)likvidnosti grških bank. Če bi odprle svoja vrata, bi bilo te po nemških ocenah le še za nekaj dni, in tudi zato grški premier Aleksis Cipras za pogajanja z upniki očitno potrebuje manj sporno osebnost od »barvitega« Janisa Varufakisa.
9:20: Druga dva politika, ki se omenjata kot resna kandidata za novega grškega finančnega ministra, sta gospodarski minister Jorgos Statakis in namestnik zunanjega ministra Euklid Cakalotos, ki je bil v zadnjih mesecih glavni tehnični pogajalec.
9:13: Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je v prvem odzivu na grški referendum ocenil, da je izid obžalovanja vreden za prihodnost Grčije, ter opozoril, da so za okrevanje grškega gospodarstva težki ukrepi in reforme neizogibni. »Zdaj čakamo na pobude grških oblasti,« je sporočil po navedbah STA.
9:12: Francoski minister za evropske zadeve Harlem Desir je grškega premiera Aleksisa Ciprasa pozval, naj se v čim krajšem odloči, kako naprej po referendumskem »ne«. Pogovori z Grčijo se morajo po njegovih besedah začeti kmalu in na trdnih temeljih. Ob tem je Desir dodal, da grški glas proti zahtevam mednarodnih posojilodajalk ni pokazatelj, da si Grki želijo izstopa iz evra. »Zdaj je pomembno, da se pogovori [s predstavniki evroobmočja] začnejo kmalu, da bi Grčija lahko ostala v evru«.
9:09: Kot kandidat za naslednika Varufakisa se v grških medijih omenja pragmatični Ciprasov namestnik Janis Dragasakis.
Temeljno vprašanje, ki se postavlja glede napovedanih novih pogajanj, je, ali je med posojilodajalkami po referendumu dovolj politične volje za še en rešilni sveženj, ki bi bil po grški prošnji v prihodnjih dveh letih vreden 29 milijard evrov. Varčevalno-reformni pogoji za pomoč bi bili bolj ali manj enaki, kot so bili zavrnjeni na nedeljskem referendumu. Velika težava dosedanjih dveh rešilnih programov, pomanjkljivo izvajanje grških zavez, se utegne še povečati.
8:59: Na včerajšnjem referendumu v Grčiji je po uradnih izidih, ki jih je ponoči objavilo tamkajšnje notranje ministrstvo, proti pogojem, ki so jih v zameno za novo finančno pomoč postavili mednarodni posojilodajalci, glasovalo 61,31 odstotka udeležencev, za pa jih je bilo 38,69 odstotka. Volilna udeležba je bila 62,5-odstotna.
8:50: Nemška kanclerka Angela Merkel se pripravlja na pot v Pariz, kjer se bo pozno popoldne in zvečer s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom posvetovala o grški krizi, na grška dogajanja pa je že ostro reagiral socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel. »Cipras in njegova vlada grško ljudstvo vodita k grenkim odpovedim in brezupu,« je prvak socialdemokratske koalicijske vladne partnerice povedal časopisu Tagesspiegel.
Grški premier je govoril, da bo referendumski »ne« okrepil grško pogajalsko moč z upniki, v resnici pa je »podrl zadnje mostove, prek katerih bi se lahko Evropa in Grčija približali h kompromisu.« Referendum je za Gabriela odpoved pravilom igre v Evropi, zaradi katere si je zdaj le težko predstavljati pogajanja o milijardnih programih.
7:44: Grški finančni minister Janis Varufakis je v svojem blogu napovedal odstop. To je utemeljil z željo nekaj članov skupine z evrom, da ne bi več sodeloval na sestankih skupine, tudi premier Cipras pa bi utegnil oceniti, da bi bilo to koristno za sklenitev sporazuma.
Varufakis je pred referendumom napovedal odstop v primeru zmage »da«. Njegov odstop je najbrž predvsem znamenje premiera Ciprasa, da želi v dramatičnih časih, ki so pred Grčijo, ublažiti napetosti s posojilodajalkami. Varufakis je še konec tedna očital upnicam, da terorizirajo Grčijo.
Po sinočnjem poročanju Telegrapha je Varufakis napovedal, da bodo v Grčiji, »če bo treba«, izdali vzporedno likvidnost in zadolžnice IOU (I owe you) v slogu Kalifornije v elektronski obliki. Kalifornija je izdajala zadolžnice, ko leta 2009 ni mogla plačevati svojih obveznosti. Z njimi bi grška vlada, denimo, lahko plačevala plače v javnem sektorju, ko bo ostala brez evrov.
***
Grki so na včerajšnjem referendumu potrditvi varčevalnih zahtev mednarodnih posojilodajalcev v zameno za nadaljevanje finančne pomoči izrekli odločen »ne«. Po neuradnih podatkih je proti nadaljnjemu varčevanju glasovalo dobrih 61, za pa 38 odstotkov udeležencev referenduma. Grški premier Aleksis Cipras je v nagovoru državljanov po razglasitvi rezultatov dejal, da referendumski »ne« ne pomeni preloma z Evropo. »Danes slavimo zmago demokracije in jutri bomo nadaljevali z napori za rešitev krize, pri čemer verjamemo v moč naroda,« je dodal.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že sporočil, da je rezultat referenduma v Grčiji vzel na znanje in ga spoštuje. Že ponoči bo začel posvetovanje z »drugimi demokratično izvoljenimi voditelji 18 članic«.
V torek ob 18. uri se bo sicer začel vrh voditeljev območja z evrom, ki bodo razpravljali o nadaljnjih korakih. Evropo pa že danes čaka dan številnih srečanj: zvečer se bosta sestala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande, že zjutraj pa se bodo posvetovali predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik ECB Mario Draghi. O Grčiji bodo danes verjetno govorili tudi v evropskem parlamentu, svet ECB pa bo prek telekonference razpravljal o obsegu nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.
