Tiskane izdaje
Luxembourg – Razprave o rešitvi grške krize so se danes v skladu s pričakovanji končale brez preboja. Pred 30. junijem, ko se bo iztekel rešilni program in ko bo morala Grčija odplačati 1,5 milijarde evrov IMF, so pričakovani še številni dramatični zapleti.
Vodja evropske skupine Jeroen Dijsselbloem je povedal, da sporazuma z Grčijo še ni na obzorju: »Žal ni bilo dovolj napredka v pogovorih Grčije s tremi institucijami.« Od Aten pričakujejo nove predloge, s katerimi naj bi izpolnili zaveze, sprejete ob zadnjem podaljšanju programa februarja. Žogica je po njegovih besedah na grški strani. Rešitev mora biti verodostojna tako za Grčijo kot tudi za območje z evrom kot celoto. Dijsselbloem meni, da bi še vedno lahko podaljšali program za Grčijo, ki se bo iztekel konec meseca.
»Poslali smo močno znamenje z obsežnim, radikalnim predlogom, ki bi takoj lahko rešil grško krizo za vedno,« je po propadu pogovorov povedal grški finančni minister Janis Varufakis. Zanikal je razlage, po katerih se Grčija noče prilagajati. Veliko da je že naredila. Plače v javnem sektorju so se znižale za več kot tretjino. Pripravljeni so na privatizacijo, ukrepati na trgu delu, omejevati prehitro upokojevanje. »Toda reforme so nekaj drugega kot višji davki in zniževanje prihodkov že tako šibkih,« je povedal. Uvedli pa naj bi »zavoro proti primanjkljaju« za ustavitev dolgov.
V ponedeljek vrh voditeljev članic denarne unije
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pierre Moscovici je opozorili na blokado, v kateri so se znašli. »Smo v končnici,« je povedal. Grčijo je pozval, naj se se vrne za pogajalsko mizo in naredi vse, da se izognejo katastrofi. Predsednik evropskega sveta in vrha držav z evrom Donald Tusk je sporočil, da je za ponedeljek zvečer že sklical vrh voditeljev članic denarne unije. Tako bo reševanje grške krize obravnavano na najvišji politični ravni.
Pogajalci iz Grčije so se v Luxembourgu znašle pod hudim pritiskom. Direktorica IMF Christine Lagarde je zatrdila, da bo Grčija po 1. juliju v bankrotu, če 30. junija ne bo plačala obveznosti. Časovnega zamika plačila da ne more biti. Grčija bi morala plačati več kot 1,5 milijarde evrov.
Če Grčija res ne bi pravočasno plačala IMF - po navedbah njenih pogajalcev denarja nima - bi ECB imela večje težave pri upravičevanju izrednih finančnih injekcij (ELA) grškim bankam, ki v zameno za denar zastavljajo državne obveznice. Lagardova pričakuje, da bo grška stran pripravila konkretne predloge. Pri njihovi obravnavi naj bi bil IMF prožen.
Grški finančni minister Varufakis je sicer napovedal nove predloge za rešitev krize, toda njegovi kolegi iz članic z območja z evrom so izražali globoke dvome o pozitivnem razpletu zgodbe.
»Že nekaj časa čakamo na grške predloge,« je povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Ko bodo predstavljeni, da jih morajo najprej proučiti tri institucije. Grčija mora sicer izpolniti zahteve iz sporazuma, upnice pa so še vedno solidarne. Pričakuje, da Grčija končno izpolni katero od danih zavez. Po besedah evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Pierra Moscovicija bi se morali v Evropi izogniti položaju, kakršen se je zgodil pred točno dvesto leti v Waterlooju, ko so bile vse evropske države proti eni.
»Izhoda sta dva: sporazum s podaljšanjem rešilnega programa ob pogojevanju ali nekakšen bankrot. Bankrot bi bil velika težava za Grčijo in njene ljudi, ne pa za preostali del območja z evrom. Ne verjamem v učinek domin,« je povedal finski finančni minister Alexander Stubb. Četudi so bili sporazumi pogosto sklenjeni v zadnjih minutah, Stubb ni prepričan, da se bo v grškem primeru to zgodilo. Med bolj optimističnimi je bil francoski finančni minister Michel Sapin, češ, razlike med stranema niso nepremagljive. Pozval je k dialogu in tudi konfrontaciji, »če bo treba«.
Posledice za Slovenijo: slabše financiranje – višje obresti
Zaradi zapletenega sistema je po besedah slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja težko oceniti, kolikšne bi bile finančne posledice za Slovenijo, če Grčija 30. junija ne bo plačala obveznosti IMF. Obveznosti bodo zapadle šele veliko pozneje. »Ne bomo izgubili denarja iz dvostranskega posojila, saj se začne odplačevati čez deset let,« je povedal. Kljub temu Slovenija zaradi večjih tveganj lahko pričakuje slabše financiranje – višje obresti. Slovenija da je sicer pripravljena na vse scenarije.
Njegovo sporočilo Grčiji je: »Pripravljeni smo na kompromise za podaljšanje programa in iskanje rešitve, ki so zanje sprejemljive in bi imele enake gospodarske učinke. Grčije mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so med krizo šle vse druge države, vključno s Slovenijo.« Najboljši razplet za Grčijo, EU in širše bi bil po Mramorjevih besedah smotrn sporazum. »Ne gre le za eno ali dve milijardi evrov. V igri so področja, ki so ključna za dolgoročno stabilnost Grčije, denimo davki, pokojnine, trg dela,« je povedal. Glede na dogajanje po februarju, ko je bil napredek majhen, so njegova pričakovanja majhna.
Da bi lahko dobila posojila, mora Grčija po njegovih besedah zagotoviti svoje dolgoročno stabilno financiranje. Tako bi trem institucijam dokazala s strukturnimi spremembami, ki bi omogočile, da bo imela gospodarsko rast in plačevala dolgove. O nevarnosti »grexita« in izhoda iz EU je Mramor povedal: »Vse nas skrbi.« Evrsko območje da je po krizi popolnoma drugačno in precej trdnejše, saj sta bili pripravljeni bančna unija in krizni sklad ESM. »Gotovo bo preživelo,« je prepričan Mramor.
Osnova za razpravo z Grčijo je še vedno skupno stališče evrske skupine iz 20. februarja, v katerem se je Grčija zavezala v zameno za uresničevanje starega rešilnega programa. Po drugi strani bi lahko sprejela drugačne ukrepe od predvidenih, če bi imeli enak učinek. Nerešena vprašanja so povezana predvsem s širitvijo DDV in pokojninami. Vodja skupine z evrom Dijsselbloem opozarja, da je grški finančni minister Varufakis sicer že napovedoval konkretne predloge za alternativne rešitve, toda do njih niso prišli.
Med zasedanjem so se pojavila ugibanja o zadnji ponudbi upnikov Grčiji. Nemški tednik Zeit poroča, da naj bi grški rešilni program podaljšali do konca leta. Po predlogu bi Grčiji omogočili, da bi ta preostanek denarja iz programa, namenjenega kapitalskim injekcijam grških bank (okoli deset milijard evrov), Atene dobile za plačilo obveznosti do ECB in IMF. Sam IMF v financiranju Grčije ne bi sodeloval.
