Tiskane izdaje
Bruselj − Po večtedenski zmešnjavi in medsebojnemu obtoževanju je bilo po vrhu EU več konstruktivnega vzdušja in pripravljenosti na novi začetek v bitki z begunsko krizo.
Četudi so bile le dan prej štiri vzhodne članice na čelu z Madžarsko pri odločanju premeščanju 120.000 beguncev iz Grčije in Italije preglasovane, so bila vsa jabolka spora očitno raje pometena pod preprogo. Notranja razcepljena Unija pri zunanjem delovanju izgublja verodostojnost, zato so voditelji po polnoči, ko so odhajali iz palače Justus Lipsius prepričevali javnost, da napetosti ni več. Zgolj madžarski premier Viktor Orbán in njegov avstrijski kolega Werner Faymann nista skrivala nesoglasij glede ograj na mejah.
Na Orbánova opazko, da lahko Madžarska neposredno spusti begunce po koridorju v Avstrijo, je Faymann odgovoril, da mu bi bila ljubša takšna rešitev kot postavljanje ograje na meji. Kakorkoli že, vsaj kanec duha Orbánove logike zapiranja evropskih vrat se je prepoznal v skupni izjavi voditeljev s predlaganimi konkretnimi ukrepi kot skupnemu odgovoru EU na begunsko krizo. Nadzor na zunanji meji Unije naj bi se okrepil s ciljem odvračanja beguncev. Evropska komisija bo tako že v prihodnjih mesecih pripravila načrte za oblikovanje skupne evropske obalne straže.
»Jasno je, da bo največji val beguncev še prišel. Zato moramo popraviti našo politiko odprtih vrat in oken,« je po vrhu ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Da bi se nastalih težav sploh lahko lotili učinkovito bi po njegovem mnenju morali povrniti nadzor nad mejo. Med predvidenimi ukrepi je kadrovska in finančna okrepitev mejne agencije Frontex, evropskega azilnega urada, Europola. Na prošnjo članice, denimo Grčije, bi sicer lahko že poslali posebne evropske intervencijske enote.
Vsakršen skupni nadzor, tudi načrtovana načrtovana evropska obalna straža, je kočljiva tema, saj je poseg v suverenost članic. Veliko upanje je Turčija, ki je obravnavana kot ključ do rešitve glede boljšega nadzora meje, saj čez njeno ozemlje prihajajo v Grčijo množice beguncev. »Potrebujemo dialog s Turčijo,« je ocenila nemška kanclerka Angela Merkel. Turški premier Recep Tayyip Erdoğan bo 5. oktobra prišel na sestanek v Bruselj. Kaj bi lahko ponudili Erdoğanu v zameno za njegovo večjo voljnost v bitki z begunsko krizo, je povsem nejasno.
Nekaj sto milijonov evrov, namenjenih pomoči sirskim beguncev v Turčiji, je bolj simboličen znesek. Odpiranje pogajalskih poglavij na poti v EU Ankare niti ne zanima. Liberalizacija vizumskega režima v kriznih okoliščinah ni predstavljiva. Tusk je v Bruslju omenjal Erdoğanov predlog za oblikovanje 80 kilometrov dolgega varnega območja (na severu Sirije), ki bi ga branila mednarodna skupnost. To naj bi vključevalo tako območje prepovedi letov kot kopenske enote. Tja bi se lahko varno zatekli begunci. EU nad predlogom ni navdušena.
Četudi so takšni pozivi redna praksa, je vrh EU pozval še k mednarodnim prizadevanjem pod vodstvom OZN za konec vojne v Siriji, kjer je doslej z domov zbežalo že dvanajst milijonov ljudi. Nemška kanclerka je opozorila, da bi se morali pogovarjati številnimi akterji − ne samo z ZDA, Rusijo, Iranom in Saudsko Arabijo, marveč tudi z Bašarjem al Asadom. To je bil doslej tabu − sirskega diktatorja niso obravnavali kot partnerja za pogovore. Čedalje več je tudi znamenj sodelovanja Zahoda z Asadovo zaščitnico Rusijo.
Naslednje orodje v bitki z begunsko krizo je denar. V begunskih taboriščih so razmere že dolgo katastrofalne, porcije obrokov so se zmanjšale. V skladu logiko »več denarja, manj beguncev« bo EU svetovnemu programu za hrano, komisariatu Združenih narodov za begunce in drugim agencijam na terenu skupno nakazala milijardo evrov. Tudi v posebni sklad za pomoč državam, kamor so se zatekli begunci (Jordaniji, Libanonu, Turčiji), naj bi le začeli vplačevati več. V decembra ustanovljenem skladu, ki naj bi dobil štiri milijarde evrov, so doslej zbrali le petdeset milijonov.
Da bi proces sprejema beguncev v državah na zunanjih mejah začel potekati bolj organizirano in v skladu z zakonodajo EU, naj bi že decembra v njih vzpostavili centre za registracijo beguncev in odvzem prstnih odtisov. Ob Italiji in Grčiji, kjer naj bi delovali takšni centri (hot spots), se za sodelovanje zanima še Bolgarija. Iz mejnih držav bi begunce nato prerazporejali po drugih članicah. Ali bo sistem deloval v praksi, je še negotovo. V Grčiji z več sto otoki je lahko učinek centrov bolj zmeren. Begunci se bodo predvidoma tudi hoteli ogniti premeščanju v manj zaželene države.
V ozadju projekta hot spotov je tudi čim prejšnje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil, v njihove domovine. »Gospodarskim migrantom moramo reči, da ne morejo dobiti zaščite,« je povedala Merklova. Tudi prosilci za azil da nimajo pravice do izbere države, v kateri bodo dobili zaščito. Italijanski premier Matteo Renzi je bil zadovoljen, ker begunsko vprašanje ni več le tema za eno državo, saj se z njim ukvarjajo vse članice. Kljub temu drugi prijem, kakršen je odpiranje vrat za zakonito priseljevanje, ostajajo v predalih.
