Večina Evropejcev za skupno socialno varnost

Skupna evropska politika se vse od začetka najhujše povojne finančne krize pospešeno drobi in razpada, soglasja o reševanju skupnih problemov je vse manj, z zaostrovanjem begunske krize pa se je Evropa, ki nikakor ne najde ustreznih skupnih odgovorov,začela celo ograjevati in tudi znotraj skupnosti vse bolj zapirati v svoje nacionalne meje. Nekateri zato že svarijo pred razpadom Unije, najbolj črnogledi pa govorijo celo o možnih vojnah na evropskem (balkanskem) obrobju.

Pa vendar razpoloženje evropske javnosti kljub vsem tem zaostrenim preigravanjem nacionalnih interesov, razpihovanju razlik, zapiranju meja, zaostrovanju socialnih standardov in vsiljevanju volje velikega kapitala le ni tako črnogledo, kot bi si lahko mislili. Raziskava, ki je bila na pobudo nemške Bertelsmannove fondacije izvedena pred bližnjim prvim vrhom o prihodnosti Evrope (Vision Europe Summit), ki bo 17. in 18. novembra v Berlinu (tema bo prihodnost evropske socialne države) namreč kaže, da krepka večina Evropejcev še vedno odločno podpira skupna prizadevanja Evropske unije za večjo socialno varnost prebivalstva.

Podatki iz julija in avgusta izvedene ankete, ki so jo v osmih članicah EU na reprezentativnem vzorcu 8.007 državljanov izvedli v evropsko mrežo »Vision Europe Summit« združeni nacionalni »think-tanki« iz Nemčije, Francije, Velike Britanije, Poljske, Italije, Belgije, Portugalske in Finske namreč potrjujejo večinsko prepričanje Evropejcev, da bi moral Bruselj veliko bolj pritisniti na članice EU in s tem na evropski ravni zagotovile primerljive minimalne socialne standarde za vse državljane Evrope. Velika večina vprašanih je odločno podprla tudi to, da bi morale bogate članice Unije ne glede na morebitni dvig davkov pri zagotavljanju bolj enotnih evropskih socialnih standardov, ki bi veljali za vse članice Unije, odločneje finančno podpreti revnejše države.

Bruselj naj določi standarde

V vseh osmih državah, kjer je bila anketa izvedena, se je kar 63 do 86 odstotkov vprašanih izreklo za obvezujoče evropske socialne standarde (torej za skupno evropsko socialno politiko), ki bi morali veljati v vseh članicah EU. Bruselj bi zato po mnenju večine vprašanih moral ustrezno pritisniti na članice, da bi te izvedle ustrezne reforme, s katerimi bi omogočile poenotenje pravil, hkrati pa bi moral sam uzakoniti tudi ustrezen transfer sredstev iz bogatejših v revnejše države članice. V sedanjih razmerah sta po mnenju večine vprašanih najbolj kritični predvsem pokojninska politika in skrb za starejše, saj se utegneta ta dva sistema socialne varnosti v večini članice že do konca tega desetletja krepko zamajati, najkasneje do konca prihodnjega desetletja pa celo porušiti. Nekoliko manj akutno naj bi bilo tovrstno poenotenje evropskih socialnih politik pri otroškem varstvu, vzgoji, izobraževanju in skrbi za brezposelne.

Po ugotovitvah raziskovalcev študija sicer ni pokazala, da bi morala taka bolj skupna in bolj usklajena evropska socialna politika povsem nadomestiti nacionalne socialne politike posameznih držav članic. Vseeno pa bi morala EU po prepričanju velike večine vprašanih odločno poseči v sedanje zniževanje evropskih socialnih standardov, kjer članice tudi pod pritiskom varčevanja in boja za večjo konkurenčnost že kar tekmujejo med seboj.

Iz rezultatov raziskave je bilo zato jasno razbrati vse hujšo zaskrbljenost velike večine vprašanih Evropejcev, ali je sedanji evropski socialni model brez korenitih vseevropskih reform sploh sposoben preživeti, in ali bo brez ustrezne medsebojne pomoči in usklajevanja na evropski ravni Evropejcem v prihodnje sploh še mogoče zagotavljati vsaj minimalno socialno varnost. Krepka večina vprašanih iz vseh osmih ne ravno najrevnejših članic Unije (celo v bogati Nemčiji je bilo takih kar 70 odstotkov) je namreč prepričana, da države ob sedanjem tempu gospodarske rasti in staranja prebivalstva najkasneje leta 2050 ne bodo več sposobne zagotavljati pokojnin in oskrbe za starejše, v povprečju 63 odstotkov vprašanih pa je bila mnenja, da se utegne v evropskem merilu do takrat sesuti tudi sedanji sistem javnega zdravstva.

Tudi za ceno višjih davkov?

Še najmanj enotnosti je raziskava pokazal pri vprašanju, za kakšno ceno so prebivalci osmih članic EU pripravljeni vzdrževati sedanji nivo socialne varnosti in kako ga sploh financirati. Večina vseh vprašanih je bila v odgovorih sicer mnenja, da bi bilo evropsko socialno državo nujno ohraniti tudi za ceno večjih javnih izdatkov in bistveno višjih davkov. V Nemčiji je bila za tako rešitev tesna večina vprašanih, na Finskem in v Veliki Britaniji pa se je proti nižanju socialnih standardov, tudi za ceno krepkega povečanja davkov, izrekla prepričljiva večina. Nasprotno pa so bili vprašani v Franciji, Italiji, na Poljskem, v Belgiji in na Portugalskem bolj naklonjeni nižanju socialnih pravic kot pa zviševanju davkov.