Tiskane izdaje
Bruselj – Na obrambnem področju si želi EU pokazati, da je še polna energije in da ne glede na številne notranje težave in britansko odločitev za brexit poglablja integracijo, načeto v številnih krizah.
V evropski komisiji pospešeno pripravljajo poseben program, po katerem bi Unija skupaj vlagala v raziskovalne projekte na obrambnem področju, denimo za razvoj brezpilotnih letal. Po načrtih bi vrednost takšnih naložb v prihodnjem proračunu EU (2021–2027) znašala pol milijarde evrov na leto. Drugi steber obrambnega sklada bi bil finančni mehanizem, ki bi omogočal članicam skupne nakupe tehnologije in opreme. Tako bi po bruseljskih načrtih članice lahko skupaj kupovale helikopterje, da bi znižale stroške nakupov. Z mehanizmom naj bi »mobilizirali« 5 milijard evrov na leto.
Londonsko oviranje projektov
Tudi konkretnejši načrti vzpostavljanja posebnih obrambno-vojaških struktur napredujejo. Predvsem Britanci so v zadnjih letih metali polena pod noge vsakemu projektu, ki bi okrepil obrambo EU. To so utemeljevali z odvečnim podvajanjem Natovih struktur, kar da bi pripomoglo le k širjenju birokracije. Četudi so se odločili za izstop, na ravni EU še vedno poskušajo čim bolj zavreti ali oklestiti obrambne načrte. Aktualna priložnost za napenjanje mišic je vzpostavitev vojaškega poveljstva EU za njene neizvršne misije, kakršne trenutno potekajo v Srednjeafriški republiki, Maliju in Somaliji.
Vprašanje štaba – uradno se imenuje celica za načrtovanje in vodenje neizvršnih vojaških operacij – je bilo tema zasedanja zunanjih ministrov. Največ politične energije za krepitev evropske obrambe sta po britanski odločitvi za brexit in izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA pokazali Francija in Nemčija. Med drugim je načrtovano še omogočanje krepitve vojaškega sodelovanja zgolj skupine (voljnejših) članic EU. Glede vzpostavljanja štaba so se v Londonu odločili za blokado. Vodja britanske diplomacije Boris Johnson je sicer poskusil zavrniti govorjenje o vetu.
Nesoglasja so po njegovih besedah le o poimenovanjih. V britanskem interesu da je krepitev evropske obrambe in več finančnih vlaganj vanjo. Pojasnil je tudi, da ne bodo ovirali povezovanja. Toda jasno da bi moralo biti, kaj sprejemajo. Konkretne vsebine zadržkov ni pojasnil. Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Moghergini se je sklicevala na Johnsonove besede, po katerih politična odločitev o oblikovanju celice, soglasno sprejeta marca, velja in da so težave le s pravniškim jezikom njenega prelivanja v zakonodajo. V četrtek naj bi o zadevi odločali obrambni ministri.
Še nekaj predlogov
Pojavljajo se ugibanja, da je v ozadju nagajanja brexit. Podobno so Britanci pred kratkim ravnali glede proračuna EU, ko so s sklicevanjem na skorajšnje volitve zavrli odločitev o namenitvi več denarja za varnost in migracije. Ker bodo do brexita, predvidoma konec marca 2019, ostali polnopravni člani, utegnejo s politiko veta v Bruslju povzročiti še več preglavic. »Želijo si okrepiti pogajalski položaj,« je prepričan vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Zaradi tega Združeno kraljestvo »ni najbolj konstruktivno«. Poleg tega bodo na Otoku volitve, ki vplivajo na britanska stališča v Bruslju.
Unija sicer poskuša pokazati, da si želi narediti več v Afriki. Tamkajšnje razmere, predvsem revščina, podnebne krize in siceršnja nestabilnost, imajo čedalje bolj neposreden učinek. Iz Libije je letos do sredine maja prišlo v Italijo okoli 45.000 migrantov ali skoraj polovico več kot lani. Ljudje se na poti prek Sredozemlja tako rekoč vsak dan utapljajo. »Potrebujemo več investicij, da bodo mladi ostali,« je ocenil državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth. Operacija EU proti tihotapcem pred libijsko obalo Sofija sicer deluje že dve leti, a z zmernejšim uspehom.
Zaradi tega se pojavljajo še drugačni predlogi. Nemški notranji minister Thomas De Maizière in njegov italijanski kolega Marco Minniti sta poslala pismo evropski komisiji, v katerem zahtevata misijo EU, ki bi delovala na libijski južni meji z Nigrom. »Preprečiti moramo, da bi več sto tisoč ljudi, ki so v rokah tihotapcev, vnovič tvegalo življenje v Libiji in Sredozemskem morju,« sta ministra zapisala v pismu, ki ga je objavil Die Welt. Po njunih ugotovitvah so prvi meseci letošnjega leta pokazali, da dosedanji ukrepi niso zadoščali.
