Tiskane izdaje
Bruselj - Postopek mora potekati urejeno, narejen mora biti obračun, pogajanja se morajo začeti čim prej. Med nastopom glavnega pogajalca EU za brexit Michela Barniera je bilo slutiti, da se začenja orjaški projekt s čedalje bolj negotovim razpletom.
»Tisti, ki se pretvarjajo, da brexit ne bo imel posledic, ne govorijo resnice,« je povedal 66-letni Francoz, nekdanji minister in evropski komisar. Posledice naj bi bile človeške, socialne, gospodarske, politične in pravne. V njegovi domovini si želijo biti še posebno nepopustljivi pri brexitu. Barnier je bruseljskim časnikarjem predstavil predlog pogajalskih direktiv, ki temeljijo na političnih smernicah, potrjenih na sobotnem vrhu EU. Ko jih bodo članice potrdile, predvidoma 22. maja, bo imela evropska komisija v rokah celoten mandat za prvi del pogajanj.
Glavni bruseljski pogajalec si želi, da bi se začela takoj po britanskih volitvah 8. junija. Že prva faza bo kočljiva, saj bodo urejali status državljanov EU na Otoku (3,2 milijona) in britanskih državljanov (1,2 milijona) v EU27. Logika Bruslja je nedvoumna: njihove pravice morajo ostati enake, kot da se brexit sploh ne bi zgodil. Pridobljene pravice naj bi obdržali, po bruseljskih zahtevah morajo veljati nepreklicno. Zadevajo pravico do bivanja, dostop do trga dela, zdravstveno oskrbo, izobraževanje in priznanje diplom.
»To ne bo račun za brexit«
Tema ne zadeva le ljudi, ki bodo ostali na drugi strani, marveč tudi čezmejne delavce in vse, ki so v preteklosti imeli pravice, ki izhajajo iz britanskega članstva v EU. To so, denimo, tudi pokojninske pravice Španca, ki je v devetdesetih letih delal v Združenem kraljestvu in se nato vrnil domov. Bruseljska stran zahteva, naj za odločanje o pravicah državljanov po brexitu ostane najvišja instanca pristojno sodišče EU. Sicer naj bi do izpeljave britanskega izstopa državljani vseh 27 članic glede selitve, začetka dela ali vpisa na študij na Otoku imeli enake pravic kot doslej.
Pri finančnem obračunu naj bi veljalo pravilo »računi morajo biti poravnani«. »To ne bo kaznovanje ali račun za brexit,« je prepričan Barnier. Ob proračunu EU bo Velika Britanija morala izpolniti še svoj delež zavez za Evropsko investicijsko banko, razvojni sklad, begunski sklad za Turčijo ... Plačala naj bi tudi stroške selitve agencij EU z Otoka. Po novih izračunih Financial Timesa bi bile obveznosti Londona ob izstopu do 100 milijard evrov. Doslej je bila v obtoku ocena do 60 milijard. Račun naj bi bil med drugim zasoljen z zahtevami Pariza in Varšave o kmetijskih plačilih za leti 2019 in 2020.
Že omenjanje takšnih številk je jasno znamenje, da je pred vrati prava pogajalska bitka. V Bruslju nočejo ugibati o številkah. Viri pri EU so opozorili, da v Londonu končni račun ne more vključevati »britanskega deleža v premoženju Unije«, saj članice niso delničarji. S premoženjem so med drugim mišljene različne stvari - od nepremičnin EU do vinskih kleti evropskih institucij z več deset tisoč steklenicami. Prvi cilj v finančnem delu je doseči soglasje o metodologiji, na podlagi katere bodo lahko izračunali znesek (v evrih, ker da je funt preveč nestabilen).
Hoja v hribe
Barnier noče razmišljati o načrtu B, ki bi se začel uresničevati, če bi pogajanja z Združenim kraljestvom propadla. Vsekakor bo osnovna logika Unije ostala: najprej mora biti narejen zadosten napredek v prvi pogajalski fazi, v kateri bodo najpomembnejše teme status državljanov, finance in nova zunanja meja (predvsem severnoirsko vprašanje). Šele ko bo ugotovljen zadosten napredek na najvišji politični ravni, bodo pogajanja lahko prešla v drugo fazo, v kateri se bodo ukvarjali z načeli prihodnjih odnosov. To bi se po najambicioznejših bruseljskih ocenah lahko začelo jeseni.
Po Barnierovih napovedih EU27 ne bodo vodila čustva in sovraštvo, marveč dejstva, zakoni in številke. Smernic ali direktiv, kakšen sploh naj bo prihodnji trgovinski sporazum, še ni. Glavni pogajalec je prepričan, da bi morali ohraniti hladno kri. Vsaj kanec je bilo tudi sproščenosti. Barnier je na znameniti večerji prejšnji teden v Londonu ugotovil, da imata z britansko premierko Thereso May enak hobi - hojo v hribe. Nekaj naukov da je mogoče potegniti iz tega: en korak sledi drugemu, človek ne sme hitro ostati brez moči, pot do vrha je strma ...
Večerja da je bila prisrčna. Barnier si tudi v prihodnje predstavlja EU27 z Združenim kraljestvom kot srčno zvezo (entente cordiale). Tako se je imenovalo francosko-angleško zavezništvo z začetka 20. stoletja.
