Velika ušesa dobrohotnega voditelja

»Ali je razlika med odstav­ljenim direktorjem­ ameriškega zveznega preiskovalnega­ urada Jamesom Comeyjem, ki je tajno snemal pogovore s predsednikom države in posredoval posnetke medijem, ter razvpitim žvižgačem Edwardom Snowdnom?« je danes na že 15. maratonskem »neposrednem« pogovoru z ljudstvom zanimalo Vladimirja Putina. Potem je ponudil Comeyju politično zatočišče.

Dve minuti dlje od štirih ur je trajal spektakel, ki mu pravijo »neposredna zveza s predsednikom«, v njem pa je glavni igralec odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je po telefonu, elektronski pošti, prek videoposnetkov, novih družbenih medijev in s pomočjo satelitskih povezav ali v studiu tudi »v živo« hotelo postaviti približno tri milijone ljudi. Med njimi so bili večinoma prebivalci Rusije, zato so bili tudi vprašanja in odgovori ruskega predsednika osredotočeni na probleme, ki se njim zdijo najbolj pereči. To so zlasti padec življenjskega standarda, prenizke plače in pokojnine, katastrofalne bivalne razmere, korumpirani uradniki, težave v zdrav­stvu in šolstvu, obupne okoljevarstvene razmere, uničene ceste in ­podobno.

Boj s korumpiranimi uradniki

Prizorišče »spektakla«, ki so ga pripravili s pomočjo državne televizije, se je selilo iz krajev, kjer ljudje že več kot 40 let živijo v zabojnikih ali stanovanjskih blokih ob smetiščih, do uspešne ladjedelnice, v kateri gradijo najboljše ledolomilce, in sodobne porodnišnice, v kateri se je pravkar rodil nov ruski državljan, ki ga je med prvimi po satelitski zvezi pozdravil sam ­predsednik.

»Prosim vas, res vas prosim, pomagajte nam,« je Putina rotila obolela mladenka iz kraja, v katerem nimajo bolnišnice, on pa je tako kot vedno odgovarjal po vzorcu, ki ga je v 15 ponovitvah »pogovora z ljudstvom« izmojstril. Vedno se je postavil na stran prizadetih, najprej poskusil pojasniti »objektivne« razloge za takšno stanje, potem običajno dodal, da so zvezne oblasti opravile svojo dolžnost in finančno pomagale, na koncu pa našel krivca v lokalnih oblastnikih.

»Vladimir Vladimirovič, kje je denar?« je Putin javno napadel soimenjaka in guvernerja Stavropolske regije, ko je tamkajšnja prebivalka pokazala, kako je njena hiša še vedno uničena zaradi poplave, ker ji lokalne oblasti niso izplačale pomoči, ki so jo za te primere namenili v zveznem proračunu. In kot je že tradicija: med Putinovim nastopom so mediji objavljali vroče novice, da lokalne oblasti že rešujejo tudi desetletja stare probleme, o katerih so pred nekaj minutami državljani obvestili svojega ljubljenega voditelja.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je še pred današnjim šefovim nastopom izjavil, da je v Rusiji lažje priti do predsednika kakor do lokalnih oblastnikov. Prav v tem je problem, je zapisal komentator časnika Kommersant, ki je ta »zastareli« način občevanja s podložniki primerjal z »loterijo«, na kateri lahko zadeneš, da ti predsednik osebno obljubi rešitev težav, medtem ko so drugi smrtniki obsojeni na večni boj z lokalnimi in korumpiranimi uradniki.

Rusofobija v ZDA in sankcije

Za Putina je vsakoletni nastop zlasti merjenje razpoloženja ljudstva, ki mu prek vprašanj sporoča, kaj ga najbolj muči. Ker zunanja politika in mednarodni odnosi niso med desetimi problemi, ki se zdijo Rusom najbolj pereči, o tem Putin ni veliko govoril. Največ je povedal o odnosih z Ameriko, ki po njegovih besedah za Ruse ni sovražnica, saj so bili njeni zavezniki v obeh svetovnih vojnah, carska Rusija pa je pomagala Američanom že v boju za njihovo neodvisnost. Sedanja rusofobija je po njegovem posledica zaostritve ameriških notranjepolitičnih bojev.

»Glede tega ne moremo nič narediti. Na to ne moremo vplivati,« je izjavil ruski predsednik. Po njegovih besedah je tudi v ZDA kljub učinkoviti medijski histeriji še vedno veliko prijateljev Rusije. Ponovil je, kar je v novi dokumentarni seriji že povedal ameriškemu režiserju Oliverju Stonu: supersili bi morali sodelovati, ker je na tem svetu veliko perečih problemov – od čedalje večje revščine, ki je eden od razlogov za pojav ekstremizma in terorizma, do okoljevarstvenih problemov. »Vemo, da ima nova ameriška administracija drugačne poglede na to,« je priznal ruski predsednik, hkrati pa opozoril, da ZDA, ki so se o boju proti podnebnim spremembam še vedno pripravljene pogajati, hkrati pa so med največjimi onesnaževalkami okolja, nima smisla napadati in izločati iz razprave.

Tega, da se njegova država ni vmešavala v ameriške predsedniške volitve, tokrat ni izrecno ponovil, je pa poudaril, da takšnih dokazov ni razkril niti nekdanji direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI James Comey, ki je trenutno največji zvezdnik v »nanizanki« iskanja ruskih povezav predsednika Donalda Trumpa. Putin je opozoril, da med skrivnim snemanjem pogovorov s predsednikom države, ki jih potem prek prijatelja »sčivkaš« v medije, in tem, kar je naredil nekdanji uslužbenec ameriške tajne službe NSA Edward Snowden, ki so mu v Rusiji dali politično zavetišče, ni velikih razlik. »Comey se je obnašal kot kak aktivist za človekove pravice,« je povedal ruski predsednik in tudi odstavljenemu direktorju FBI obljubil azil.

O mednarodnih zadevah je Ruse najbolj zanimalo, kako dolgo bo še trajala vojna sankcij in protisankcij. Putin je povedal, da so Rusijo, odkar se je postavila na noge, vedno poskušali omejevati s sankcijami, če ne bi bilo Krima in Ukrajine, bi si izmislili kaj drugega. Navedel je ameriške ocene, da se je zaradi njih ruski BDP znižal za kak odstotek, citiral je tudi podatke Združenih narodov, po katerih naj bi Rusija utrpela za okoli 50 milijard dolarjev škode, medtem ko je bila izguba tistih, ki so jih uvedli, ­dvakrat večja.

Toda sankcije in ruski protiukrepi so prinesli tudi veliko dobrega, je dodal ruski predsednik, predstavniki kmetijstva, ki je v tem času doživelo preporod, pa so hvalili Boga, ker jim je prinesel sankcije, in rotili predsednika, naj ohrani protiukrepe in državne stimulacije, tudi če se bo Zahod kdaj odločil za odpravo kazni.