Veliki igralci niso delali težav srbskemu voždu

Predsednik haaškega sodišča Carmelo Agius je na zaključku balkanske turneje kritiziral Srbijo zaradi nepopolnega sodelovanja z mednarodnim sodiščem, ki bo konec leta zaprlo vrata. Najbrž tudi zato obramba Ratka Mladića zahteva odložitev izreka razsodbe.

Carmelo Agius je zameril predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, ker mednarodnemu sodišču  za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu (Icty), ko je bil še premier, ni izročil dveh članov Srbske radikalne stranke (SRS), ki sta obtožena oviranja dela sodišča med procesom proti prvaku SRS Vojislavu Šešlju. Prvi mož Ictyja še zameri Vučiću, da so na beograjski vojaški akademiji angažirali kot predavatelja obsojenega vojnega zločinca, generala Vladimira Lazarevića. General prenaša svoje znanje mlajšimi rodovom po izpustitvi na prostost, obsojen pa je bil zaradi poveljniške odgovornosti za vojne zločine storjenimi nad civilnim prebivalstvom na Kosovu.

Vučić ni izročil nobenega Srba

Beograd se je izmaknil kritiki z očitkom, češ da v Haagu slabo ravnajo z obtoženci, kar naj bi veljajo tudi za obsojence, ki služijo kazni v evropskih zaporih. Premierka Ana Brnabić tudi dvomi, da je Icty prispeval k spravi v regiji, medtem ko si Srbija z vsemi svojimi močmi prizadeva za spravo držav bivše Jugoslavije. Da so kritike zaradi neizročitve treh Šešljevih sodelavcev, od katerih je eden že preminil, neutemeljene, je poudarila tudi pravosodna ministrica Nela Kuburović. Šešljeva sodelavka Verica Radeta, katere izročitev je zahteval Icty, je izjavila, da bi bila najsrečnejši človek, če bi se uresničile grožnje, da Srbija ne bo vstopila v EU, ker je ni izročila haaškemu sodišču.

Srbski predsednik se že vseskozi hvali, da ni izročil niti enega samega Srba haaškemu sodišču. Tega mu očitno tudi ne bo treba, ker bo po zaprtju Ictyja njegovo delo prevzel kot pravni naslednik tki. mednarodni mehanizem za kazenska sodišča. Res pa je tudi, da je bil nedosleden tudi Icty, ki ni vztrajal pri izročitvi treh Šešljevih sodelavcev, češ da ne obstajajo pogoji za njihovo izročitev. Dejansko je popustil pod pritiskom velikih igralcev, ki niso hoteli povzročati težav Vučiću.

Niz kapi balkanskega klavca

Izrek razsodbe Ratku Mladiću, ki je obtožen vojnih zločinov in genocida med vojno v BiH, je predviden za 22. november. Njegova obramba je zahtevala odložitev, dokler sodišče ne objavi vse dokumentacije o zdravju nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov. »Že več kot deset mesecev zahtevamo dokumentacijo in potrditev, ali je general sposoben spremljanja postopka. Iz posnetkov je razvidno, da je utrpel niz možganskih kapi. Za natančno oceno stanja je potrebna celotna dokumentacija in ne le njen večji del, ki smo ga dobili,«je pojasnil Mladićev odvetnik Branko Lukić. Njegovi zagovorniki še zahtevajo, da Mladića pregledajo srbski zdravniki in podajo strokovno mnenje.

Srbska vlada je na prošnjo Mladićeve obrambe in družine dala tudi zagotovila za njegovo začasno izpustitev iz pripora Ictyja zaradi zdravljenja, vendar odgovor iz Haaga še čakajo. Tožilstvo je konec lanskega leta v sklepni besedi za Mladića, ki se ga je prijel vzdevek Balkanski klavec, zahtevalo dosmrtni zapor. Utemeljilo je, da bi bila krajša kazen žalitev tako za žive kot mrtve žrtve in pravosodje. Tožilstvo je ocenilo, da mu je dokazalo krivdo za očitane zločine. Kot je izpostavilo, Mladić ni bil superčlovek, kot naj bi ga po trditvah obrambe prikazovalo tožilstvo, temveč le človek, ki je imel dovolj moči, da se sprehodi skozi Bosno kot skozi sir, svojo moč pa je izkoristil za zločine in uničenje skupnosti. 

Mladić zanika vse obtožbe

Mladićeva obramba je zahtevala od sodišča, naj ga oprosti krivde, tudi za genocid v Srebrenici, ko so srbske sile pod njegovim poveljstvom julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. Po mnenju obrambe tožilstvo ni uspelo dokazati Mladićevo odgovornost zunaj razumnega dvoma. Obramba je zavrnila obtožbe tožilstva, da je bil Mladić ključen akter genocida v Srebrenici in zanikala, da bi sodeloval pri skupnem zločinskem dejanju s ciljem nasilnega oblikovanja srbske države v BiH.

Gre za prvostopenjsko razsodbo, na katero se bosta lahko pritožila tako tožilstvo kot obramba. Mladić zanika vse obtožbe, ki ga v enajstih točkah bremenijo za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH. Sojenje v Haagu se je začelo maja 2012. Na podlagi enake obtožnice so nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića marca lani obsodili na 40-letno zaporno kazen. Prizivni postopek v njegovem primeru še poteka.