Veliko hrupa z izhodom iz schengna

Bruselj – Vodja liberalcev v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je opozoril, da v schengenskem sistemu ne bi smeli imeti zunanje meje, ki je luknjasta kot švicarski sir.

Da brez strogega nadzora zunanje meje schengenski sistem brez nadzora potnikov na notranjih mejah ne more delovati, je med begunsko krizo postala mantra evropske politike. Najbolj pogosto je tarča kritik Grčija, ki pred svojimi otoki ne more vzpostaviti sistema in spušča na svoje ozemlje množice prebežnikov (letos že več kot 700.000), ki nato na meji z Makedonijo izstopijo iz schengna in se po balkanski poti odpravijo proti severu. V evropskem tisku so se v zadnjih dneh nakopičila neuradna opozorila Atenam, da bo njihovo članstvo v schengnu zamrznjeno.

Vsaj uradno Grčija ni v takšnem položaju. Pred današnjim zasedanjem notranjih ministrov EU pa so na mizi predlogi, ki bi lahko temeljito posegli v delovanje Evrope brez meja. Sodeč po internem dokumentu, ki ga je pred današnjim zasedanjem pripravilo luksemburško predsedstvo EU, se Unija vsaj pripravlja na širše uvajanje nadzora potnikov na notranjih mejah v schengenskih državah. To bi teoretično lahko privedlo do oblikovanja skupine manjše držav brez mejnega nadzora, tako imenovanega mini schengna.

Mogoča zamrznitev schengna

Po predlogu luksemburškega predsedstva bi evropska komisija morala razmisliti o uporabi 26. člena schengenskega zakonika. V njem se opredeljuje zamrznitev schengna na mejah v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območje brez nadzora na notranjih meja. Razlog za skrajni ukrep, ki naj bi obvaroval schengen, so trajne resne pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanjih mejah, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Ukrep naj bi veljala v eni ali več držav na vseh ali specifičnih delih svojih meja.

Schengenski zakonik takšno priporočilo sveta EU dopušča v skrajnem primeru kot ukrep za varovanje skupnih interesov v območju. Ukrep lahko traja do šest mesecev in se lahko podaljša trikrat do skupnega obdobja dveh let. V evropski komisiji opozarjajo na 19. člen schengenskega zakonika, po katerem v Bruslju lahko najprej – če ugotovijo resne pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah – priporočijo ukrepe, denimo razporeditev evropskih mejnih policistov. Če se tri mesece po objavi negativnega poročila, stanje ne izboljša, se lahko začne postopek iz 26. člena.

Od Grčije konkretno pričakujejo, da pred vrhom EU 17. decembra naredi opazen napredek pri vzpostavljanju žariščnih točk za obravnavo beguncev in njihovem premeščanju po drugih članicah Unije. Poleg tega naj bi Grčija zaprosila za policijsko pomoč pri nadzoru meje v okviru Frontexa. To so v Atenah doslej zavračali. Evropski komisar za migracije, Grk Dimitris Avramopulos, je Grčijo pozval, naj v prihodnjih dveh tednih znatno izboljšajo nadzor meje.

Grčija zanika vse obtožbe

Trditve, da se v EU razpravlja o zamrznitvi njihovega članstva v schengnu, so zanikali. Grčija da kljub težkemu položaju izpolnjuje evropske obveznosti, postavlja žariščne točke, gradi sprejemne centre in učinkovito upravlja mejo. Pisanje o izhodu iz schengna pripisujejo »evropskim krogom, ki vztrajajo pri izkrivljanju realnosti in še verjamejo, da se Evropo da zgraditi s fobičnimi refleksi, ograjami in izključevanjem«.