Tiskane izdaje
Barcelona – Naj postane Katalonija neodvisna država kot republika? Na to vprašanje naj bi v nedeljo odgovorili Katalonci, politično odločeni, da uresničijo svoje zgodovinske sanje. V Madridu sanjajo drugače: Katalonija je Španija, odcepitve ne more biti, kakor je v zadnjem času napetost stopnjeval španski premier Mariano Rajoy, bodo uporabili vsa sredstva, da v nedeljo ne bo niti »prepovedanega in nezakonitega« referenduma.
Ozračje v Barceloni je zelo čustveno, veliko je tudi nejasnosti, nihče pa ne more vedeti, kaj bo jutri: kakšna navodila utegne dobiti, recimo, policija. Prevajalka in publicistka Simona Škrabec je za Delo povedala, da verjame, da bodo Katalonci na koncu le glasovali, ljudje so obveščeni in natančno vedo, kje je treba oddati svoj glas, vsaj tisti, ki si to želijo vedeti. Jasno je, da bo 5,3 milijona volilnih upravičencev lahko za ali proti Kataloniji kot republiki obiskalo 2315 volilnih mestih, katalonska politika je javnosti tudi pokazala, kakšne bodo skrinjice.
Za povečavo kliknite na infografiko
Še nikoli v takšnem položaju
»Španija še nikoli ni bila v takem položaju. Ne moremo vedeti, kaj bo,« pravi za Delo tudi Lola Bañon Castellón, novinarka, profesorica novinarstva in predsednica Skupščine državljanov Sredozemlja iz Valencie. »Razmere so resne in nevarne. Veliko Kataloncev je že malo naveličanih. Zdaj pa se res zdi, da jih vse več podpira referendum, in to zato, ker se vlada Mariana Rajoya vede popolnoma neprimerno. V Madridu, kjer sedi med ministri, če se ne motim, samo en Katalonec, se ne zavedajo, kaj za Katalonijo pomeni njena narodna identiteta.
Španski politiki so preveč odmaknjeni, da bi lahko dojeli, kako občutljivi so Katalonci na nacionalno vprašanje, ker so v preteklosti, pred tremi stoletji, že bili narod in samostojni. In tako se dogaja, da nekateri, ki ne bi pred leti niti pomislili na odcepitev, vanjo verjamejo, ker ne moremo sprejeti, da jim osrednja vlada tako trmasto jemlje pravico do glasovanja. Mariano Rajoy se je čisto narobe lotil problematike … V še posebno težki situaciji so se zdaj znašli policisti, pa naj gre za špansko nacionalno policijo, civilno gardo ali katalonsko Mossos: kot profesionalci morajo izvajati ukaze, morda se bodo jutri prisiljeni postaviti na pot volivcem, in vendar vedo, da je njihova naloga zagotavljati red in mir ter da imajo tudi sami svoja stališča o Kataloniji.«
Lola Bañon Castellon gotovo verjame v demokratično pravico regije do glasovanja, a dodaja, da bi ga bilo treba izpeljati v drugačni atmosferi: da bi se ljudje, tako tisti, ki so za, kot oni, ki so proti, lahko svobodneje odločali, ob manj pritiskih, brez groženj in manipulacij.
Tudi s traktorji,
Foto: Mimi Podkrižnik/Delo
Kot že leta še naprej vihrajo katalonske zastave po oknih, zdaj po balkonih, ki so prav tako okrašeni v katalonskih barvah, ropotajo tudi lonci in kuhalnice. Pred univerzo, denimo, je med študenti, ki tiskajo za mimoidoče letake in duhovite plakate, veliko prazničnosti in republikanske navdihnjenosti. Poleg tega so bili Barcelončani sinoči povabljeni še k zadnjemu velikemu ljudskemu zborovanju pred nedeljskim ljudskim glasovanjem s političnim vodstvom v prvi vrsti: katalonskim predsednikom Carlesom Puigdemontom in podpredsednikom Oriolom Junquerasom.
Čeprav so Katalonci v zadnjih sedmih letih, odkar se je po zapletu z novim statutom osamosvojitveno gibanje okrepilo, vse pritiske prestali in vse množične demonstracije, denimo ob nacionalnem prazniku, 11. septembru, izpeljali mirno, dostojanstveno in vedro, je tokrat vendarle nekaj strahu, da bi se lahko zgodili izgredi; sploh če bi morda policija, kot je za Delo povedal Adam Casals, odposlanec Barcelone na Dunaju, že jutri ali v nedeljo zaprla šole in volivci ne bodo mogli oddati svojih glasov … Včeraj je bilo slišati, kako naj bi bile nekatere šole odprte ves konec tedna, za otroke, starše in druge, da bi v njih z različnimi dogodki in tudi z glasovanjem slavili demokracijo …
Če pa se bo vse razpletlo drugače in bo španska stran stopnjevala pritiske, je, kot je še povedal Adam Casals, prihodnji teden mogoče pričakovati splošno stavko, kar bi imelo posledice tudi za Evropo. »Mogoče pa se bo evropska komisija potem vendarle zganila in Katalonija ne bo več tabu …« Na gospodarsko škodo medtem menda že opozarjajo v barcelonskem pristanišču, kjer je zaradi dveh velikih križark s policisti ogroženo nemoteno poslovanje. »Prizadeti sta katalonska in tudi španska ekonomija.« Skrb vzbujajoča zgodba o tisočih španskih policistih, ki so v pristanišču svarilo in morda grožnja Kataloncem, je po svoje tudi smešna, kajti ogromna križarka, v kateri so prisiljeni čakati na navodila, je po eni strani prevlečena z motivom risane junakinje, ptičke Tweety; kar je pri Barcelončanih spodbudilo nemalo posmeha, še toliko več potem, da so odgovorni poskušali motiv prikriti z zelo velikimi kosi črnega blaga … Zdaj je po Barceloni videti plakate ljubke živalce, ki si 1. oktobra želi iz kletke. Prelomno politično vprašanje in humor gresta vedno lepo skupaj kot tudi globoka skrb z vedrino.
Dimitrij Rupel na čelu
Zdi se, da – kljub politični zaostritvi med uradno Barcelono in Madridom ter čakanju na nedeljsko glasovanje – življenje teče v svetli Barceloni živahno naprej, z običajnimi množicami turistov, v navadno pospešenem tempu in trušču. Seveda je v mestu zelo veliko novinarjev iz medijskih hiš celega sveta, ki smo včeraj (pa do ponedeljka) že lahko delali v IPBC (International Press and Broadcasting Centru), v teh dneh pa bo odprto tudi medijsko središče El Col legi de Periodistes. V Barcelono je medtem prispela tudi delegacija mednarodnih opazovalcev, okoli trideset poslancev iz nacionalnih parlamentov in evropskega parlamenta (prihajajo iz 17 držav), vodi naš nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Med zdaj aktivnimi slovenskimi poslanci se kljub povabilom nihče ni odločil za odhod v Katalonijo.
