Veter v jadrih evropske skrajne desnice

Medtem ko se meje Evrope zapirajo, daje teroristični napad v Parizu dodaten zagon desnim in skrajno desnim političnim silam. Te zadnje zdaj še lažje upravičujejo protipriseljensko, protibegunsko politiko, skrajna desnica že kuje politični dobiček.

Čeprav je argumentacija, ki povezuje begunsko krizo s terorističnim napadom vprašljiva, gre govorica zlahka v ušesa. Nemška kanclerka Angela Merkel bo še bistveno težje zagovarjala politiko odprtih vrat, skrajni desničarji kot so Le Penova, Wilders in vsi ostali imajo poslej še lažje delo. Evropejce preveva strah, in strah je vedno najhujši sovražnik. Ljudje hočejo fizično varnost in čeprav jo je vse težje zagotoviti in niti policijska država ni zagotovilo zanjo, so se zdaj na stežaj odprla vrata protipriseljenski in protibegunski politiki, ksenofobiji in islamofobiji.

Populistični politiki povsod po Evropi so se nemudoma zganili in pozvali k zaustavitvi begunskega in priseljenskega toka z Bližnjega vzhoda in Afrike.

Preobrat v Varšavi

Razmere po terorističnem napadu je že izkoristila nova konservativna vladna garnitura na Poljskem, ki je prisegla v ponedeljek. Tragični dogodek je izkoristila za nabiranje političnih točk in napad na evropski sistem kvot oziroma porazdelitev beguncev na celini. Varšava terja spremembo begunske politike, člani kabineta poljske vlade so napovedali, da država ne bo sprejemala nepreverjenih migrantov in beguncev. Še več: novi zunanji minister Witold Waszczykowski je šel v nedeljo tako daleč, da je izjavil, naj begunci branijo Sirijo.

Po njegovih besedah naj bi stotisoče beguncev, ki prihajajo v Evropo, raje izurili, oblikujejo naj vojsko, se vrnejo v domovino in jo »osvobodijo«; na ta način, češ da bi begunce donosno zaposlili. »Si predstavljte, da mi [Evropejci] pošiljamo naše vojake, da se borijo v Siriji, medtem ko stotisoči Sircev pijejo kavo na berlinskem bulvarju Unter den Linden ali v starem mestnem jedru Varšave, mi pa se borimo za njihovo svobodo«, je komentiral Waszczykowski za nacionalno mrežo TVP. »Na desettisoče mladih mož skače s splavov z ipadi v rokah, namesto tega, da bi prosili za vodo, živež ali obleko, brž vprašujejo, kje lahko napolnilo svoje telefone«, je rekel vodja poljske diplomacije in poudaril možnost njihove militarizacije.

Šokantne izjave prihajajoče vlade nakazujejo pričakovani obrat konservativne opcije, ta bo zelo verjetno revidirala zagotovilo prejšnje premierke Ewe Kopacz o prevzemu 7000 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. Vladajoča stranka Pravo in pravica, ki je na oktobrskih parlamentarnih volitvah dobila absolutno večino, je brez zadržkov povezala pariške teroristične napade z evropsko begunsko krizo. »V luči tragičnih dogodkov v Parizu ne vidimo političnih možnosti za to, da bi udejanili odločitev o prevzemu beguncev,« je povedal minister za evropske zadeve Konrad Szymanski. »Poljska mora ohraniti nadzor nad svojimi mejami, kakor tudi nad azilno in priseljensko politiko.« Brez dvoma je teroristični napad okrepil tudi vlado Viktorja Orbana na Madžarskem.

Podobno je na Nizozemskem protiislamski skrajnodesničarski voditelj Geert Wilders od oblasti terjal takojšnje zaprtje meja, obtožil jih je, da tiščijo glavo v pesek in sploh ne dojemajo stvarnosti, namreč povezave med priseljevanjem in terorizmom. »To je vojna in nič drugega kot vojna«, je na twitterju zapisal voditelj nizozemske svobodnjaške stranke PVV. Pripoveduje o »islamizaciji« Evrope, ki je bila za skrajno desnico, občasno pa tudi za politični mainstream, aktualna že veliko pred prihodom beguncev in pojavom tako imenovane Islamske države (IS). Zdaj naj bi bili dokazi za islamizacijo celine na dlani.

In brez dvoma bo uničujoče teroristične napade za svojo skrajno desničarsko politiko, ksenofobijo in islamofobijo izkoristila Marine Le Pen v Franciji. Že ves čas od vzpona na francoskem političnem prizorišču svari pred »velikanskim priseljenskim valom«, zdaj je brž povedala, da je treba uničiti »islamski fundamentalizem«, izgnati nevarne »tujce« in »nezakonite migrante«, zapreti mošeje. V zraku ostaja mučno vprašanje: kaj terorizem v Evropi pomeni za predsedniške volitve v Franciji in možnosti najbolj nevarne, najmočnejše skrajnodesne politične sile na stari celini? Bi se lahko Marine Le Pen čez dve leti preselila v predsedniško palačo?

Teza o »Eurabiji«

Radikalni desni skrajneži v Evropi so zgradili svojo prepoznavnost na protipriseljenski govorici, že dolgo svarijo pred grožnjo islamistov oziroma islamizacijo Evrope. Po terorističnem napadu na Združene države Amerike spetembra 2001 je problematika »Eurabije« zanje postala osrednja referenčna točka.

Značilen kazalnik tega pojava je bila uspešnica ameriškega pisca Christopherja Caldwella (Reflections on the Revolution in Europe), ki je izšla leta 2009 in je razprla evropske islamske dileme. V ospredje je postavila vprašanje: »Ali Evropa z drugimi ljudmi lahko ostane ista?« Ponazorila je vse bolj prisotno ozračje »islamofobije« na celini, tezo o priseljencih, ki so za vedno predrugačili celino, medtem ko so evropske kulture postale prešibke, da bi se lahko uprle močnejši islamski kulturi. Avtor nakazuje Evropo, ki bo kmalu »islamizirana«, postala bo »Eurabija«, o kateri je bila pisala Oriana Fallaci. V času vse bolj plitkih idej in še preprostejših rešitev je padla na plodna tla, terena zanjo je vse več in več.

Strahovi pred Eurabijo so stvar klišejev, ne dejstev, begunci, ki tačas množično prihajajo v Evropo, bežijo pred tem istim, kar se je pravkar zgodilo v Parizu. Strašljivi teroristični napad v francoski prestolnici ni potrditev zgoraj omenjene teorije. In vendar ima populistična skrajna desnica zdaj močan veter v jadrih. Ni dvoma, da bo razmere, ki so kot nalašč zanjo, dodobra izkoristila zase.