»Vidim ljudi, ki potrebujejo pomoč«

Najhujše razmere na tako imenovani balkanski begunsko-priseljenski poti še vedno vladajo na vzhodnoegejskih otokih. Na grške otoke vsak dan prihaja stotine novih beguncev, najhujše razmere pa vladajo na otoku Lesbos, ki je po besedah grškega ministra za migracije Janisa Mouzalasa »tik pred eksplozijo«.

Na Lesbosu, kjer živi 85.000 ljudi, na otoku pa je trenutno okoli 25.000 beguncev in priseljencev, vlada popoln kaos. Grške oblasti zaradi finančnega in »kadrovskega« pomanjkanja ter odsotnosti kakršne koli otipljive pomoči Evropske unije hitro izgubljajo nadzor nad razmerami. Kljub temu da je na otok prišlo več deset »novih« grških uradnikov in pripadnikov Organizacije združenih narodov za begunce (UNHCR), je Lesbos še vedno popolnoma »podhranjen«. To je bilo jasno mogoče videti v ponedeljek, ko je skupina policistov grobo obračunala z več sto begunci in jih pri tem žalila v »neposrednem« rasističnem jeziku. Skoraj sočasno so na otoku potekale demonstracije skrajnih desničarskih skupin in le malo je manjkalo, da bi stvari popolnoma ušle izpod nadzora. Lokalne oblasti pozivajo na pomoč in opozarjajo, da je otok sposoben vsaj za silo oskrbeti le tretjino ljudi. Preostali so v celoti prepuščeni sami sebi. »Ukrepi, ki so bili izvedeni do zdaj, ne zadoščajo. Tudi če bi podvojili število ljudi, bi še vedno težko obvladovali situacijo. Na voljo bi morali imeti neomejeno število ljudi. Želimo si, da bi nam prek našega ministrstva na pomoč priskočila Evropska unija,« je včeraj povedala pripadnica lokalne obalne straže Eleni Kelmali.

V mestecu Mitilini več tisoč beguncev čaka na registracijo, ki je pogoj za nadaljevanje poti − s trajekti in potniškimi ladjami − proti Pireju, od koder karavana ljudi na begu nadaljuje svoje »potovanje« proti Solunu, grško-makedonski meji, Srbiji, Madžarski in čez Avstrijo naprej proti Nemčiji. Registracija beguncev poteka počasi, saj lokalne oblasti preprosto ne zmorejo obvladati enormnega logističnega in humanitarnega zalogaja, kar med begunci, ki se jim zaradi pospešenega zapiranja madžarsko-srbske meje in slabšanja vremenskih pogojev na morju čedalje bolj mudi. Med ljudmi vladata strah in panika. Tudi novi registracijski center, ki so ga oblasti postavile na zapuščenem nogometnem igrišču in bo vsaj do sobote odprt 24 ur na dan, za zdaj ni pospešil procesa, ki bi se mu bilo po mnenju humanitarnih delavcev in poznavalcev migracij sicer mogoče izogniti. V prihodnjih dneh bo proti Lesbosu predvidoma krenilo še več ladij, ki bodo namenjene izključno prevozu beguncev proti celinski Grčiji, v katero je letos iz Turčije, kjer prekupčevalski posli cvetijo bolj kot kdaj v moderni zgodovini, prispelo že več kot 230.000 beguncev in priseljencev. Samo julija je v Grčijo po podatkih UNHCR prispelo 50.242 beguncev in priseljencev, v celotnem lanskem letu pa »le« 43.500.

Splav meduze

Najhujše razmere vladajo pred absolutno prenapolnjenim namestitvenim centrom v vasici Moira, kjer v nemogočih pogojih životari več tisoč ljudi. Zaradi različnega obravnavanja sirskih beguncev in drugih ljudi na begu ter priseljencev se hitro – Splav meduze – poslabšujejo tudi odnosi med različnimi skupinami prebežnikov.

Ti so tudi včeraj v Mitiliniju, prelepem glavnem mestu otoka, ki se je v zadnjih mesecih spremenilo v odprto begunsko taborišče, množično vzklikali »Nemčija, Nemčija!« in od grških oblasti zahtevali čimprejšnje nadaljevanje poti.

Sicer zelo močno lokalno humanitarno gibanje, ki na Lesbosu že več let pomaga beguncem in priseljencem, je v zadnjih dneh pretresel še en šok. Izgubili so namreč svojega dolgoletnega »duhovnega voditelja« − pravoslavnega duhovnika, ki so ga klicali oče Stratis. Duhovnik iz vasice Kaloni je bil pobudnik številnih humanitarnih akcij, ki so odmevale po vsej Grčiji. Tik pred svojo smrtjo je dejal: »Tisto, kar vidim, so ljudje. Ljudje, ki potrebujejo pomoč. Ne morem jih zavrniti niti jih ne morem zbrcati ali pa jih vreči v zapor. Ne morem jih poslati nazaj tja, od koder so prišli. In ne morem jih vreči v morje, da bi potonili.«

Na poti iz Grčije proti makedonski meji je trenutno sicer okoli 25.000 ljudi, vsak dan pa v Makedonijo vstopi tudi več kot 5000 beguncev. Razmere so vse bolj kaotične tudi na madžarsko-srbski meji, kjer bodo policisti v prihodnjih dneh začeli uveljavljati svoja nova pooblastila, za zdaj pa »pobegov« beguncev iz namestitvenih centrov niti niso poskušali preprečiti.