Vojaški schengen za boljšo obrambo Evrope

Komisija v akcijskem načrtu za vojaško mobilnost o naložbah v transportno infrastrukturo in odpravljanje birokratskih ovir.

Objavljeno
28. marec 2018 14.04
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Kako pripeljati vojaško opremo in enote iz države A v državo B pravočasno v zahtevanih treh dneh, namesto v tednu dni, kot bi trajalo danes?

Predvsem ZDA so se v zadnjem obdobju veliko pritoževale nad počasnostjo premikov vojske po stari celini in zahtevale nekakšen »vojaški schengen«, v katerem za prehajanje meja ne bi bilo birokratskih ovir.

Evropska komisija je danes sprejela akcijski načrt za vojaško mobilnost kot napredovanje pri uresničevanju cilja predsednika Jean-Clauda Junckerja za oblikovanje popolne evropske obrambne unije do leta 2025. To naj bi pod črto omogočilo boljšo varnost.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je opozorila, da boljša vojaška mobilnost zagotavlja večjo učinkovitost EU v preprečevanju kriz, razmeščanju misij in odzivanju na izzive.

Prvo področje, na katerem naj bi začeli delovati bolj intenzivno in usklajeno, je infrastruktura. Vojaško mobilnost zavirajo fizične ovire, denimo nezadostna nosilnost mostov ali železnic.

Bulčeva: Upoštevati je treba vojaške potrebe

»Naš glavni cilj je v celoti izkoristiti naše prometno omrežje in zagotoviti, da se pri načrtovanju infrastrukturnih projektov upoštevajo vojaške potrebe. To pomeni učinkovitejšo uporabo javnega denarja in bolje opremljeno prometno omrežje, kar zagotavlja hitro in brezhibno mobilnost na vsej celini. To je stvar kolektivne varnosti,« je pojasnila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

V prvi fazi do sredine letošnjega leta naj bi članice v sodelovanju z drugimi akterji, tudi v posvetovanju z Natom, določile vojaške zahteve na področju mobilnosti. V drugi fazi, do konca leta, naj bi na vseevropskih transportnih omrežjih (TEN-T) ugotovili pomanjkljivosti glede njihove primernosti za vojaške transporte.

Po načrtu bo evropska komisije identificirala del omrežja, ki je primerno za vojaške transporte, vključno z nujno nadgradnjo infrastrukture. Ugotovljeni bodo projekti za dvojno rabo in njihovi stroški. Naslednja naloga bo izdelava prednostnih projektov.

Po neuradnih ocenah naj bi naložbe znašale »več milijard« in bodo morale biti upoštevane v pogajanjih o prihodnjem sedemletnem proračunu EU.

V »pilotski« oceni, izpeljani lani na severnomorsko-baltskem koridorju TEN-T, so v več državah ugotovili, da nosilnost mostov ni zadostna za transporte večjih vojaških vozil. Enaka je bila ugotovitev za del železniških tirov.

Drugo področje so birokratski postopki, ki morajo biti izpeljani pri vojaških transportih po Evropi. Poenostavljeni in usklajeni naj bi bili carinski postopki in pravila o prevozu nevarnih snovi. Tudi na področju dovoljenj za čezmejna gibanja naj bi zagotovili bolj učinkovite postopke.