Vojna med koalicijo teme in mirovniki

Pred kosovskimi volitvami so združili sile nekdanji poveljniki Osvobodilne vojske Kosova, da bi povečali možnosti za zmago. Drugi predvolilni blok, ki se bo spopadel z veliko vojno koalicijo, tvorijo mirovniki, tretja politična sila pa je gibanje Samoopredelitev.

Predvolilno »koalicijo teme«, kot so jo poimenovali analitiki, so sklenili Demokratska stranka Kosova (PDK) Hashima Thaçija, Pobuda za Kosovo (NPK) Fatmira Limaja in Zveza za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja. Koalicija treh bivših poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki so bili doslej neizprosni tekmeci v boju za oblast, je za novega predsednika vlade kandidirala bivšega premiera in haaškega obtoženca Haradinaja. Ker ni izključeno, da bo posebnega sodišča za vojne zločine OVK s sedežem v Haagu obtožilo za vojne zločine največ osumljencev iz vrst PDK, NPK in AAK ter zahtevalo njihovo prijetje, bi lahko bilo življenje koalicije kratkega veka. Če bo zmagala, lahko Kosovo kmalu zaide v novo politično krizo, ki bo spet pripeljala do izrednih volitev. 

Prve obtožnice za vojne zločine

V drugem bloku so Demokratska liga Kosova (LDK) zdaj že bivšega premiera Ise Mustafe, ki je v koaliciji s PDK omogočila Thaçiju vzpon na predsedniški položaj, Zveza za novo Kosovo (AKR) najbogatejšega kosovskega Albanca Behgjeta Pacollija ter liberalno-demokratska pobuda Alternativa. Koalicija mirovnikov je za premiera kandidirala dosedanjega finančnega ministra Abdullaha Hotija iz LDK. Gibanje Samoopredlitev kot doslej tretja najmočnejša politična sila na Kosovu ni sklenila nobene predvolilne koalicije, za premiera pa je kandidirala svojega ustanovitelja Albina Kurtija. Druge volilne liste sestavljajo Srbi ter preostale manjšine. Po oceni poznavalcev kljub velikim koalicijam na volitvah ne bo absolutnega zmagovalca.

Novi kosovski premier se bo moral soočiti z najmanj tremi težkimi vprašanji in sprejetimi obveznostmi. Gre za sporazum o razmejitvi med Kosovom in Črno goro, ki je pogoj za vizumsko liberalizacijo, implementacijo bruseljskega dogovora o oblikovanju skupnosti srbskih občin na severu Kosova ter s prvimi obtožnicami posebnega sodišča za vojne zločine nekdanjih pripadnikov OVK. Zadnje je bilo tudi glavni razlog, da se je prvič po vojni kosovsko vojno krilo združilo v predvolilno koalicijo. Nova vlada bo morala osumljence za vojne zločine prijeti in izročiti v Haag.

Kandidati za premiera imajo različne poglede na glavna politična vprašanja, kot so oblikovanje skupnosti srbskih občin (ZSO), nadaljevanje bruseljskega dialoga Prištine z Beogradom, oblikovanje kosovske vojske in razmejitev Kosova s Črno goro. Haradinaj in Hoti menita, da je treba k oblikovanju ZSO pristopiti na podlagi odločitve kosovskega ustavnega sodišča, ki je ocenilo, da zakon o oblikovanju ZSO ni v skladu z ustavo. Drugačnega mnenja je Kurti, ki je prepričan, da bi oblikovanje ZSO legaliziralo delitev Kosova. Po njegovem gre za politično in ozemeljsko avtonomijo kosovskih Srbov, ki jih bo nadziral Beograd, srbska entiteta pa bo imela svoj državni okvir znotraj kosovske države.

Srbi ostali talci beograjske oblasti

Glede dialoga Srbije s Kosovom je Haradinaj pozval vlado, naj ga prekine in se umakne, da bi se lahko začel nov proces, ki se bo osredotočil na recipročno priznanje, in ne na teme, ki zadevajo notranja vprašanja Kosova. Hoti podpira stališče LDK, da je treba dialog o normalizaciji odnosov med državama spremeniti glede njegove dinamike in realizacije sporazumov. Kurti je poudaril, da se vlada, če bo on na njenem čelu, ne bo pogovarjala z beograjskimi oblastmi, temveč s kosovskimi Srbi, in sicer o njihovem položaju kot enakopravnih državljanov Kosova.

V zvezi s kosovsko vojsko je Haradinaj prepričan, da gre za notranje vprašanje. Napovedal je, da ne bo sprejel nobenega odstopanja. Po njegovem bi morali potrebne ustavne spremembe za preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v vojsko sprejeti še letos. Hoti se zavzema za sodelovanje z Natom, ZDA in EU, medtem ko Kurti meni, da oblikovanje kosovske vojske nima alternative, čeprav želi ohraniti partnerstvo z mednarodnimi prijatelji in Natom. Ko gre za razmejitev s Črno goro, se Haradinaj zavzema za umik sporazuma, ker naj bi Kosovo z njim izgubilo 8000 hektarov ozemlja. Hoti podpira stališče Mustafe, ki je za ratifikacijo sporazuma v parlamentu. Kurti je čez noč omilil retoriko, tako da se namesto ostrega nasprotovanja zavzema za korekcijo sporazuma v dogovoru s Črno goro ali pa za mednarodno arbitražo o meji.

Kosovski Srbi še naprej ostajajo talci beograjske oblasti. Ker bo na volitvah šest srbskih volilnih list, je za vsak primer direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić pohitel z izjavo, da je Srbska lista dokazala, da je edina politična sila, ki lahko v koordinaciji s srbsko vlado čvrsto in učinkovito stoji na oklepu srbskih nacionalnih interesov. Đurić je opozoril, da bi bil vsak glas za politične predstavnike, ki so le po imenu srbski, sponzorira in nadzira pa jih Priština, glas za kosovsko vojsko in utrjevanje samovoljno razglašene kosovske državnosti. Predstavniki EU, Euleksa in tujih veleposlaništev so izrazili zaskrbljenost zaradi ustrahovanja in pritiskov na kosovske Srbe.