Tiskane izdaje
Sarajevo - Približno 50-odstotna udeležba (za nekatere dobra, za druge malo manj) na tokratnih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini pravzaprav ni presenetila nikogar. Mladi, čeprav brez dela in upanja na boljši jutri, so prežeti s politično apatijo. Volitev, katerih izid bo znan šele jutri, so se raje izognili, energijo pa prihranili za iskanje možnosti za odhod iz države.
Prvi rezultati o volilni udeležbi na letošnjih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini, na kateri so volivci izbirali tričlansko predsedstvo BiH, predstavniški dom parlamentarne skupščine BiH, predstavniški dom parlamenta Federacije BiH, predsednika in podpredsednika Republike Srbske, narodno skupščino Republike Srbske in skupščine kantonov v federaciji, kažejo zadovoljivo (približno 40-odstotno) volilno udeležbo. Opazovalci pa so si bolj ali manj enotni, da je bil odziv mladih - podatki kažejo, da v BiH živi 777.000 mladih - mlačen. Apatičnost in prepričanje, da so spremembe na bolje nemogoče, sta poglavitna razloga za neudeležbo na volitvah. Na drugi strani pa podatki govorijo sami zase. Med 777.000 mladimi jih skoraj 70 odstotkov nima zaposlitve, 150.000 jih je že zapustilo obubožano in politično povsem nefunkcionalno državo z več kot 100 vladami na različnih ravneh, med preostalimi pa si jih 77 odstotkov želi državo zapustiti »čim prej«. Med študenti jih skoraj 90 odstotkov ne prejema štipendij. Temačna slika mlade generacije Bosne in Hercegovine. Dodati pa ji je treba še en podatek, ki so ga te dni objavili sarajevski mediji, da ima vsak drugi državljan BiH kakšno obliko duševne motnje.
Številni so menili, da se bo karkoli spremenilo na bolje po letošnjem februarju, ko so ulice in trge po številnih mestih BiH preplavili nezadovoljni, ki so že izgubili delo ali pa so se le uprli bahati oblasti, ki bolj ali manj skrbi zase, vsak šesti prebivalec države, ki živi na robu revščine, pa jim je bolj malo mar. Očitki na račun države in njenih predstavnikov letijo z vseh strani; že pred časom je za nemajhno presenečenje poskrbel sicer umirjeni japonski veleposlanik v BiH, Hideo Yamazaki, ki je v izjavi za javnost bosanskim politikom sporočil, da Japonska v prihodnje ne bo kar tako pomagala BiH, glede na to, da se pomoč porablja neracionalno. »Z drugimi besedami, japonska vlada ne more kar tako prenesti denarja na račun institucij BiH,« je sporočil veleposlanik in pravzaprav na tak način povedal, so si razložili v Sarajevu, da je vsem v Tokiu popolnoma jasno, da bi v nasprotnem primeru denar končal v žepih politikov na različnih ravneh oblasti.
Te dni je bila BiH »deležna« tudi negativne ocene širitvene strategije in ocene, da »BiH ne kaže veliko kolektivne politične volje za približevanje EU in za izvedbo prepotrebnih reform na socialnem in gospodarskem področju«. Kot svojevrstno Gledališče v hiši pa dogajanje na politično-gospodarskem parketu države ocenjujejo v Centru civilnih iniciativ BiH (CCI). »Vsi vedo, kaj se dogaja; javna skrivnost je, da politika nadzira imenovanja v javnem sektorju, ki se pač obnaša tako, kot ji politika narekuje,« pravijo v CCI. O zgodbah, kako pomembno je pri iskanju službe biti hči ali sin kakega pomembneža, pa tako ali tako že čivkajo ptice po sarajevskih strehah in lajajo stotine, če ne tisoče, potepuških psov po ulicah in čaršijah glavnega mesta BiH.
Iznajdljivost in izseljenci
Povprečna plača v BiH, kjer je več kot 600.000 brezposelnih, ob približno 1,2 milijona zaposlenih, znaša približno 350 evrov, vendar pa je v državi več kot očitna še ena značilnost - iznajdljivost. In denar od približno milijon državljanov BiH, kolikor jih (že) živi zunaj meja BiH. Nemalokrat se dozdeva, da je pravzaprav realen standard nekoliko višji, kot ga sicer kaže katastrofalna statistika. Zato navsezadnje niti najmanj ne čudi precejšnje število luksuznih avtomobilov različnih znamk na ulicah in cestah - še posebej Sarajeva.
Nobena skrivnost ni, da so trenutne razmere v državi daytonska dediščina; sporazuma, ki je pred dvema desetletjema sicer končal krvavo morijo na teh prostorih, danes pa omenjeni sporazum iz Daytona zlorablja »vsak, ki ima pet minut časa, in si ga prikraja po svojih potrebah,« kot pravi Alma, pravnica iz Sarajeva. Enkrat ga vsi v BiH hvalijo, čez pet minut se ga odrekajo, od EU »in širše« pa zahtevajo nov sporazum - Dayton 2 ali »karkoli podobnega«.
Ljudje so februarja letos pokazali, da so bili v vseh teh letih izigrani, politiki pa so še kar naprej vztrajali pri svojem, obdani s člani in močno politično infrastrukturo. Kot da se ni zgodilo nič. Dobrih 50 odstotkov državljanov se volitev ne udeležuje, saj so izgubili zaupanje do oblasti. Pred nekaj meseci so prav tej oblasti že enkrat pokazali in povedali, kaj si mislijo in kaj si želijo, vendar pa vse bolj očitno postaja, da takrat drug drugemu niso uspeli povedati vsega, kar so hoteli. Če bo nova oblast, izbrana tokrat, nadaljevala svojo tradicijo, prepleteno s sožitjem korupcije, političnega blokiranja, bahavosti, pa se kaj lahko zgodi, da se bo februarska zgodba kaj kmalu ponovila.
