Volitve v BiH: Bo v ponedeljek bolje?

Sarajevo – »Svetlobe na koncu tunela še nekaj časa ne bomo videli. Niti v ponedeljek, ko bodo znani rezultati jutrišnjih volitev,« pravi Alvin, študent na sarajevski pravni fakulteti in eden tistih, ki je pred osmimi meseci aktivno sodeloval v takratnih socialnih protestih.

Nekaj več kot 3,3 milijone državljanov Bosne in Hercegovine, najrevnejše države z območja nekdanje skupne države, bo jutri izbiralo novo oblast. Na volilnih lističih bo kar 7748 kandidatov iz 65 političnih strank in 24 koalicij za različne funkcije na različnih ravneh. Stranke in kandidati na različnih mestih »kradejo« še zadnje ure za prepričevanje, da so najboljši izbor. »To olepševanje krute sedanjosti je pravzaprav že smešno. Kot da politiki živijo v nekem vzporednem svetu in ne vidijo, kje smo, kako živimo,« dodaja moj sogovornik, s katerim ob Miljacki, reki, ki skozi Sarajevo teče vekomaj in poleg smeti s seboj nosi tudi obilico spominov na turbulentne čase teh prostorov.

Že ničkolikokrat je zgodovina pokazala s prstom na Bosno in Hercegovino in dala vedeti, da je tisto srce Balkana, kjer so se postavljali mejniki evropske zgodovine. Nihče ji ne more vzeti dejstva, da je bila del evropske zgodovine, kaže pa, da je želja, da s svojo multikulturnostjo in multietičnostjo postane del evropske prihodnosti nemalokrat izrečena s figo v žepu. Države regije Zahodnega Balkana – prav vse po vrsti, s tako ali drugačno hitrostjo, napredujejo na poti v Evropsko unijo, navsezadnje je Srbija pred dnevi dobila ugodne ocene svojih prizadevanj prilagajanja na poti v EU, Bosno in Hercegovino je doletela najslabša ocena doslej. Rdeča nit ocene pa je, da bi država morala pokazati veliko več kolektivne politične volje za približevanje EU ter izvesti prepotrebne reforme na socialnem in gospodarskem področju. Bosna in Hercegovina pa stopica na mestu in tone v vse globljo gospodarsko in socialno krizo. Navsezadnje pa je BiH, ob Kosovu edina država v regiji, ki še ni uspela zaprositi za članstvo v EU, poleg tega pa je ob Kosovu edina država, ki še nima implementiranega Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma, pri čemer je BiH pogajanja končala že leta 2008, Kosovo pa je pogajanja pričelo lani, kaj kmalu pa že pričakuje parafiranje.

»Povsem se pridružujem številnim, ki zdajšnje razmere v državi vidijo kot temno sliko s slabo perspektivo. Večjih sprememb ne pričakujem niti po jutrišnjih volitvah. Poleg vsega pa je država ustrojena tako, da lahko vsak vsakogar blokira in onemogoča po mili volji. Tudi občina lahko blokira namere federacije,« pravi ugledni novinar, zdaj eden vodilnih na televiziji Al Jazeera Balkan Goran Milić.

Temna slika s slabo perspektivo

Brez razprave o volitvah ne gre. O zanimivosti oz. o enormnem številu kandidatov, ki bi radi sedli v katerega od ponujenih 518 stolčkov, seveda tudi ne gre. Spomnimo: volivci bodo jutri izbirali tri člane predsedstva BiH, predsednika in dva podpredsednika republike Srbske (RS), 42 poslancev v predstavniškem domu parlamenta BiH, 98 poslancev predstavniškega doma parlamenta Federacije BiH, 83 poslancev Narodne skupščine RS in skupno 286 poslancev v desetih kantonalnih skupščinah v Federaciji BiH … »Ali to pomeni, da je politika res najbolj donosen in varen poklic v državi,« radovedno vprašam. »Načelnik ene od občin v Bosni in Hercegovini je sam sebi zmanjšal plačo za polovico… Kot je dejal, sicer gre za univerzitetnega profesorja veterine, bilo ga je sram pred someščani. Še tako zmanjšana pa je znašala 1650 evrov neto na mesec. Seveda, ugodnosti, ki sovpadajo z načelniškim položajem, niso vštete. Vendar je to redek primer. Veliko več je tistih, ki so si dokupili potrdila o obiskovanju srednje šole, odrekajo pa se ničesar. Ali je to pravšnji odgovor na tvoje vprašanje,« me vpraša Milić, vendar ne da bi počakal na odgovor kar nadaljuje : »Plače in ugodnosti politikov v Bosni in Hercegovini so za polovico višje kot v sosednji in bogatejši Hrvaški. Delo v realnem sektorju industriji, storitvah, kmetijstvu pa je povsem izničeno. Zato niti najmanj ne preseneča, da boš, denimo v Tuzli, z lahkoto prišel do delavca, ki za 10 do 15 evrov na dan dela na črno in, razumljivo, brez zdravstvenega, kaj šele pokojninskega zavarovanja«.

Nevladna organizacija iz Sarajeva, ki si je nadela ime Zakaj pa ne (Zašto ne), je pred nedavni pripravila projekt Resnicomer (Istinomer) in ugotovila, da so politiki in stranke, ki so pred štirimi leti zasedle položaje na vseh ravneh, izpolnile le borih 3 odstotke predvolilnih obljub. »Od boljšega in kakovostnejšega življenja ni nič, delovnih mest je še manj, po stopnji brezposelnosti mladih pa je država daleč pred vsemi v Evropi,« je za Radio Svobodna Evropa dejal Damir Dejanović, eden od raziskovalcev v projektu Resnicomer.

Zanimivo je, da stranke tudi tokrat, v svojih makroekonomskih napovedih, napovedujejo odprtje med 50- in 100.000 delovnih mest, razcvet gospodarstva in še precej temu podobnega.

Beg iz države

Podatek, da je bilo uresničenega le bore malo obljub, v Sarajevu nikogar ne preseneča. »Oblast je nesposobna, brani svoje fevde; prepričan sem, da bo izpolnjenih obljub čez štiri leta približno toliko ali pa še manj,« pravi taksist, s katerim kroživa po mestu in iščeva prostor za predvolilno debato. Alvin, študent prava, pa je zaskrbljen še zaradi nečesa. »Apatija mladih je neverjetna. Ko je že kazalo, da se utegne karkoli izcimiti iz februarskih protestov, se ni zgodilo nič. Mladi, kot da so se izgubili v času in prostoru,« doda, srkne »kahvu« in odide po opravkih. Še prej pa izvem, da je Bosno in Hercegovino zapustilo veliko več ljudi po krvavi balkanski moriji, kot pa med njo. Podatek, ki še zdaleč ni zanemarljiv. In pravzaprav eno od izhodišč za iskanje odgovora, ali bo ponedeljek, 14. oktober, nemara prinesel kaj prijetnejšega ali bo le še en ponedeljek v nizu dni, ki jih bodo mladi preživljali v iskanju najugodnejše ponudbe za odhod iz države, starejši s posedanjem ob Miljacki in igranju šaha, zaposleni pa, ali bodo imeli srečo in smeli biti na delovnem mestu tudi – v torek.