Obilica plakatov, s katerih se smejijo politični kandidati, ki bi radi zasedli enega od 518 položajev, kolikor jih bodo v nedeljo izbirali na splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini, napoveduje še en praznik demokracije. Tudi pred štirimi leti je bilo tako, le da se je za položaje potegovalo veliko manj političnih subjektov. Vmes se je dogajalo dosti, zgodilo bore malo. Država, ujeta v politične interese posameznih strank različnih narodov (Bošnjaki, Srbi, Hrvati) in pokrita z že zdavnaj po šivih popokanim plaščem, ki so ga za to državo sešili v Daytonu, je gospodarsko na dnu, število brezposelnih je rekordno, mladi trumoma odhajajo kamorkoli, zgodila se je tudi socialna revolucija, protest, zaradi katerega so politiki spet precej obljubljali, vendar (vsaj doslej) nič popravili.
Kar 7743 kandidatov se poteguje za 518 političnih položajev na različnih ravneh. Poleg boja za sedeže v predstavniških domovih in kantonalnih skupščinah bo bržkone najbolj zanimiv razplet volitev za tri člane predsedstva Bosne in Hercegovine iz vseh treh entitet.
Medtem ko naj bi bil boj za srbskega in hrvaškega člana tričlanskega predsedstva bolj ali manj odločen (čeprav presenečenja niso izključena), utegne biti zmagovalec bošnjaškega dela – presenetljiv. Analitiki političnega prostora v BiH so si enotni, da bi bilo veliko presenečenje, če srbskih interesov v predsedstvu BiH po novem ne bi zastopala zdajšnja premierka vlade Republike Srbske Željka Cvijanović, sicer članica stranke SNSD Milorada Dodika. Podobno napovedujejo za izbor hrvaškega predstavnika, saj bi bilo vse, razen zmage Dragana Čovića (sicer predsednika HDZ v BiH) – presenečenje.
Ali se utegne zgoditi presenečenje tudi pri izbiri bošnjaškega člana, bo znano šele v poznih nedeljskih urah. Med kandidati je zagotovo zanimiv Mustafa Cerić, nekdanji veliki mufti, ki bo prvi nekdanji verski voditelj v BiH po vzpostavitvi federacije leta 1995, ki se bo podal v boj za bošnjaški sedež v tričlanskem predsedstvu.
Presenečenje
Za položaj, pravzaprav za drugi mandat, se bori tudi zdajšnji član predsedstva Bakir Izetbegović, sin nekdanjega bošnjaškega predsednika Alije Izetbegovića in član stranke SDA, ki je leta 2010 prejel 35 odstotkov glasov in porazil deveterico protikandidatov. Med deseterico kandidatov je tudi Fahrudin Radončić, predsednik Unije za boljšo prihodnost (SBB), nekdanji minister za varnost in navsezadnje lastnik kar nekaj medijev v BiH.
Na eni strani obljube, na drugi »kruta sedanjost« ni zanemarljiv okvir nedeljskih volitev. Prebivalci BiH potrebujejo spremembe – na boljše. Politike v kravatah, ki se jim zdaj smejijo s plakatov in spet veliko obljubljajo, pa opozarjajo, da nihče v državi še ni pozabil letošnjega februarja, ko je zavrelo zaradi socialnih težav, v katerih se je znašla država. Navsezadnje tudi iz Bruslja prihajajo glasovi, da v državi ni bilo kaj veliko storjenega, Bosna in Hercegovina pa bo prej ali slej morala preiti, kot je dejal bodoči komisar za soseščino EU in pregovore o razširitvi Johannes Hahn, z »daytonskega na bruseljski način razmišljanja«.