Tiskane izdaje
Ankara − V izteku predvolilne kampanje se je pojavilo veliko znamenj, da so Turki naveličani Erdoğana in vsega, kar ta danes pomeni za njihovo državo. Toda predčasne parlamentarne volitve so njegovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) v nasprotju s pričakovanji znova vrnile na oblast, vidno okrepljeno in opogumljeno.
Turčija je včeraj na voliščih izbrala stabilnost pred negotovostjo. Volivci so storili natanko tisto, kar sta vso kampanjo zagovarjala predsednik države Recep Tayyip Erdoğan in njegov najtesnejši zaveznik, premier Ahmet Davutoğlu. AKP so namenili dovolj glasov, da sama oblikuje vlado in obdrži tako rekoč popolno oblast prav zdaj, ko so politični, ekonomski, predvsem pa varnostni izzivi čedalje večji.
Volilni dan je z izjemo manjših incidentov potekal mirno. Večji izgredi so izbruhnili šele v večernih urah, ko so se v mestu Diyarbakir na vzhodu države kurdski protestniki, nezadovoljni z razpletom volitev, na ulicah spopadli s policijo.
Svoj glas je po podatkih turške državne televizije oddalo več kot osemdeset odstotkov od skupno 54 milijonov registriranih volivcev.
Analitiki so tokratne volitve opisovali kot preizkušnjo za turško demokracijo. Večina jih je pričakovala, da se bo ponovila zgodba iz junija, ko so Turki gladko zavrnili poskus predsednika republike, da si s prepričljivo zmago svoje stranke na volitvah zagotovi tudi dovolj glasov za spremembo ustave in s tem znatno poveča svoje pristojnosti.
Toda Erdoğan junijskega izida nikoli ni bil pripravljen sprejeti. Namesto iskanja koalicijskega partnerja se je lotil podžiganja sovraštva med Turki in kurdsko manjšino. Torpediral je premirje s kurdskimi uporniki, predvsem zato, da bi zmanjšal podporo, ki jo je na volitvah dobila prokurdska Ljudska demokratična stranka (HDP). Kot je ugotavljal britanski Economist, je bilo to še toliko bolj žalostno glede na to, da je bil Erdoğan v času vodenja vlade eden najbolj zaslužnih politikov za sklenitev premirja z največjo manjšino v državi.
Načrtno ustvarjanje delitev
V izteku predvolilne kampanje je bilo vse videti, kot da je večina Turkov naveličana predsednika in tistega, kar ta predstavlja. Toda že na polovici včerajšnjega štetja glasov je postalo jasno, da je AKP znova uspelo. Erdoğanovi politični tekmeci so ponovno zmago konservativne stranke opisali kot neposreden produkt aktivne politike povzročanja polarizacije.
Predvolilno kampanjo je zaznamoval strah pred nadaljnjim zaostrovanjem razmer in širjenjem nasilja tako znotraj Turčije kot v njeni neposredni soseščini. Država, ena najtesnejših zahodnih zaveznic v tem delu sveta, preživlja eno najbolj krvavih in nemirnih obdobij v zadnjih desetletjih. S propadom premirja med Turki in kurdskimi uporniki se je v vzhodne dele Turčije, kjer živi največji delež kurdskega prebivalstva, vrnil nemir. Opisi razmer ponekod spominjajo na vojno stanje. V spopadih med turško policijo in vojsko ter pripadniki skrajne kurdske delavske stranke (PKK) je od poletja umrlo na stotine ljudi.
Sočasno se v Turčiji krepijo skrajne islamistične skupine, domnevno povezane z Islamsko državo. Te sejejo strah s samomorilskimi bombnimi napadi, v katerih je bilo v zadnjega pol leta ubitih več kot 130 ljudi, večinoma prokurdskih aktivistov.
Erdoğan je med kampanjo vztrajal, da teh problemov ne bi bilo, če bi AKP v parlamentu uživala dovolj veliko podporo. Analitiki pričakujejo, da bo Erdoğan prepričljivo večino stranke, ki jo je ustanovil, izkoristil za uresničitev svojih načrtov. Mnogi med njimi ugotavljajo, da je Turčija včeraj storila velik korak v smeri vzpostavitve predsedniške republike.
