Severni tok 2 spet razklal Evropo

Bruselj - Voditelji celotne EU ali območja z evrom so se letos srečali na kar štirinajstih vrhih, na katerih so se ukvarjali bolj ali manj le s številnimi krizami, ki z vseh strani udarjajo po Evropi.

Razprave o prihodnjem članstvu Velike Britanije, Grčije ali rešitvah v bitki z begunsko krizo so pokazale vso moč sredobežnih sil, ki vse bolj načenjajo enotnost EU. Na zadnjem letošnjem vrhu notranja trdnost ni bila na preizkušnji ne samo ob žgočih temah v zadnjih mesecih, ampak tudi v energetiki, kjer se križajo veliki gospodarski in geopolitični interesi. Skozi velika vrata se je v evropsko politiko vrnilo vprašanje sodelovanja z Rusijo pri dobavah plina. Tudi razkol je bil klasičen.

Glavni akterji so, vsaj na papirju, energetski orjaki: Gazprom, E.O.N, BASF, Royal Dutsch Shell, OMV in Engie. Ti so na začetku septembra sklenili sporazum o gradnji velikega plinovoda Severni tok 2. Z njim naj bi zmogljivosti prvega Severnega toka, ki deluje od leta 2011 in po katerem se lahko pretaka 55 milijard kubičnih metrov plina na leto, podvojila. Severni tok z več kot 1200 kilometrov dolgimi cevmi povezuje ruski Vyborg z Greifswaldom v Nemčiji. Vedno je bil politični projekt, zagnala sta ga Vladimir Putin in njegov prijatelj, nemški kancler Gerhard Schröder.

Projekt sta s pismom o nameri določila na koncu Schröderjeva kanclerstva septembra 2005. Schröder je po odhodu s kanclerskega položaja postal predsednik nadzornega sveta konzorcija za gradnjo in upravljanje Severnega toka. Vzhodneevropske članice na čelu s Poljsko in baltskimi državami so se postavile po robu tudi novemu projektu, saj da spodkopava cilje EU o varnosti energetske preskrbe. Tudi iz ZDA so se že slišali prvi zadržki, češ, z njimi bi dušili Ukrajino, ki bo ostala brez (donosnega) tranzita ruskega plina.

Gospodarska neupravičenost

Najglasnejši je bil italijanski premier Matteo Renzi. Italija in tudi druge države, denimo Bolgarija ali Slovenija, so si veliko obetale od Južnega toka. Odpovedal se mu je Gazprom, evropska komisija pa je ves časa trdila, da je projekt v nasprotju z energetskimi pravili EU, ki zahtevajo ločitev dobavitelja plina od lastništva omrežja. Renzi je posebno nezadovoljen z ravnanjem Nemčije. Očita ji dvojno igro, saj da si kljub polletnemu podaljševanju gospodarskih sankcij EU proti Rusiji prizadeva za orjaški energetski projekt.

Predsednik evropskega sveta, Poljak Donald Tusk, ki velja za arhitekta energetske unije, je projekt ocenil kritično. »Ne pripomore k diverzifikaciji,« je prepričan. Z njim naj bi še povečali odvisnost od Rusije, kar osemdeset odstotkov ruskega plina bi šlo v Evropo le po eni poti. To da je v nasprotju s cilji energetske unije. Opozoril je še na geopolitične razsežnosti projekta, saj da bi z njim izsušili tranzit plina čez Ukrajino. Poleg tega bi Gazprom obvladal 60 odstotkov nemškega trga s plinom.

Podpredsednik evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Slovak Maroš Šefčovič, redno opozarja, da je Severni tok izkoriščen le polovično in da ni jasno, zakaj bi potrebovali še njegovo širitev. Ruski načrt sicer je, da bi v prihodnjih letih končali tranzit plina čez Ukrajino. Po propadu Južnega toka je Gazprom načrtoval Turški tok, ki pa nima perspektive. Vzrok niso le vse težji odnosi med Turčijo in Rusijo, ampak tudi njegova gospodarska neupravičenost.

Ukrajina bi izgubila dve milijardi dolarjev na leto

Unija, ki dobiva približno tretjino plina iz Rusije, uradno zagovarja projekt Južnega koridorja, po katerem bi se plin iz kaspijskega bazena pretakal na jug Evrope. Z njim bi zmanjšali energetsko odvisnost od Rusije. Tudi v Ukrajini se bojijo posledic obvoda pri transportu plina. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je opozoril, da bodo izgubili dve milijardi dolarjev na leto. Tako v Kijevu kot v vzhodnih članicah EU vidijo Severni tok kot politični projekt za krepitev položaja Rusije in njenega političnega vzvoda.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na vrhu nastopila z argumentom, da je to komercialen projekt, v katerem sodelujejo podjetja. Sklepi vrha so bili na koncu, najbrž pod pritiskom Nemčije, ublaženi. Tako je v njih ostalo le, da mora biti nova infrastruktura skladna z zakonodajo EU in cilji energetske unije. Njeni konkretni cilji, ki so bili še navedeni v zadnjem predlogu sklepov, so bili črtani.

Čeprav si je Slovenija obetala velike koristi od projekta Južni tok, je v bruseljskih razpravah o širjenju Severnega toka zavzela nevtralno stališča in se ni pridružila njegovim kritikom. Po besedah slovenskega premiera Mira Cerarja bi morali vsak projekt obravnavati po enako strogih evropskih merilih kot Južni tok. Slovensko stališče je zato evropsko: nujno je spoštovanje pravil. Kljub enotnemu stališču EU o nadaljevanju sankcij proti Rusiji, ker sporazum iz Minska ni izpolnjen, se članice v odnosih z Moskvo po besedah Cerarja pozicionirajo vsaka po svoje.