Makedonijo moramo vrniti na evropsko pot, namesto da se Skopje obrača proti Moskvi

Skopje – Podpredsednik Demokratične unije za integracijo (DUI) in župan skopske občine Čair Izet Mexhiti velja za sivo eminenco največje albanske stranke. V pogovoru za Delo je izrazil prepričanje, da kljub krizi­ v Makedoniji ne bo izbruhnila nova vojna.

Ker je DUI po volitvah izgubila skoraj polovico poslanskih mandatov, se Mexhiti kot glavni ideolog stranke zaveda, da bodo, če bodo nadaljevali po dosedanji poti, še izgubili podporo volivcev. Nazorno opozorilo je bilo, da so številni njihovi volivci glasovali za ­socialdemokrate (SDSM).

Se Albanci v Makedoniji res niste mogli dogovoriti med seboj, ne da bi hodili po nasvete k albanskemu premieru Ediju Rami v Tirano?

Platformo smo pripravili v Skopju. Ker Besa ni hotela sesti za isto mizo z DUI, smo potrebovali mediatorja. Končna verzija dokumenta je skladna z makedonsko ustavo in ohridskim mirovnim sporazumom. Nič slabega ne vidim v tem, da smo šli v Tirano, saj smo vsi Albanci. Sodelovanje je tudi v ­interesu Makedonije in prizadevanj za pravice makedonske manjšine v Albaniji.

Kako komentirate očitek, da bi z uresničitvijo 'tiranske platforme' Albanci postali oblast, Makedonci pa opozicija v lastni državi?

S platformo ne zahtevamo novih pravic, temveč le uresničevanje dogovorjenih pravic in enakopravnost Albancev v Makedoniji. Sestavljena je iz treh delov. Prvi se nanaša na enakomeren ragionalni razvoj in hitrejši razvoj albanskih mest. V drugem delu se zavzemamo za pravno državo in podaljšanje mandata posebnega tožilstva, v tretjem pa za evroatlantske ­povezave.

Se z Nikolo Gruevskim niste pogajali o isti platformi, kot ste se kasneje z Zoranom Zaevom?

Makedonija nima medetničnih problemov, ima pa jih z delovanjem pravne države in evroatlantsko usmeritvijo. Platforma ni bila sporna za prvaka VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskega, dokler je pričakoval, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade. DUI in VMRO-DPMNE sta se pogajali o isti platformi. Ko se Gruevskemu načrt ni izšel, je čez noč obrnil ploščo in začel hujskati ljudi, da platforma ruši unitarnost Makedonije in se zavzema za njeno federalizacijo. To bivšemu premieru služi le za dnevnopolitične potrebe in nima zveze z dejanskim stanjem.

Ali izjave albanske poslanke Mesile Doda, da Makedonci ne obstajajo in da bodo Albanci vzpostavili Ilirido, ne škodijo vašim interesom?

To je posledica. Gre za odgovor posameznikov na napeto dogajanje v državi in spodbujanje protialbanskega vzdušja ter na pozive k linčanju Albancev v Makedoniji. Albanska manjšina ne zahteva ničesar drugega kot izpolnjevanje in nadgrajevanje dogovorjenih pravic.

V makedonske razmere se vmešava­ tudi kosovski predsednik Hashim Thaçi, ki je pozval rojake v drugi državi, naj vzamejo usodo v svoje roke ...

Hashim Thaçi se je odzval na ravnanje makedonskega predsednika. Če se lahko Gjorge Ivanov zavzema za vlado brez Albancev in če javno ruši ustavo, ki bi jo moral braniti, ter deluje proti večinski volji držav­ljanov in demokraciji, ne vidim, zakaj bi bilo problematično, če se do njegovega ravnanja opredeli tudi kosovski predsednik. Ivanov si je vzel pooblastila, ki presegajo njegove ustavne pristojnosti. To je spodbudil odgovor druge strani. V Makedoniji smo se odločili za strankarsko demokracijo, kar pomeni, da je treba spoštovati voljo večine državljanov.

Da v resnici ne gre za strah pred Tirano ali Prištino, je dokazal Gruevski, ki je po volitvah lobiral med albanskimi voditelji na Kosovu in v Albaniji, naj posredujejo pri DUI, da bo sklenila koalicijo z VMRO-DPMNE. Za albanske medije na Kosovu in v Albaniji je dal veliko intervjujev, v katerih se je prikazoval kot najboljši prijatelj Albancev. Ker se je pokazalo, da se ne bo več mogel obdržati na oblasti, se je vrnil k nacionalizmu in začel hujskati ljudi proti albanski platformi, ki da je nastala v tuji državi.

Kako si predstavljate rešitev iz globoke politične krize, ki je kulminirala v zadnjih treh mesecih,­ ko je država brez vlade in ­parlamenta?

Rešitev je preprosta. Treba je spoštovati voljo državljanov Makedonije. SDSM mora dobiti mandat za sestavo multietnične vlade, ki bo izpeljala reformo pravnega sistema ter zagotovila delovanje pravne države, ki bo pripeljala pred sodišča krivce za obupne razmere v državi. Makedonijo je treba vrniti tudi na pot evroatlantskih povezav, ne pa se obračati proti Rusiji. To ni samo v interesu albanskih, temveč tudi makedonskih državljanov. Prva institucija v državi je parlament, ki imenuje vlado, Ivanov pa le formalno podeli mandat za njeno sestavo. Parlament lahko imenuje vlado z navadno večino, ki so jo zagotovile SDSM in albanske stranke.

Ali ne gre tudi DUI zgolj za ohranitev oblasti, glede na to, da najprej ni hotela prekiniti zakonske zveze z VMRO-DPMNE, nato pa se je odločila za 'kolaboracijo' s SDSM?

Po volitvah smo v DUI dolgo razpravljali in analizirali, kakšna koalicija bi bila najboljša za Makedonijo, glede na to, da ne VMRO-DPMNE ne SDSM ne more sestaviti nove vlade brez albanske stranke, ki je dobila največ glasov. Argumenti za in proti so bili za obe varianti. Če bi znova sklenili koalicijo z VMRO-DPMNE, ne bi potrebovali nobene druge stranke, v koaliciji s SDSM pa je bila potrebna še najmanj ena stranka. Po opravljenih anketah med članstvom je rezultat pokazal, da je kar 88 odstotkov članov proti koaliciji z VMRO-DPMNE, ki je za las zmagala na volitvah s spodbujanjem nacionalizma in zaviranjem evroatlantskih povezav.

Po analitični razpravi v predsedstvu DUI je prevladal razum in soglasno smo se odločili za koalicijo s SDSM. V tej odločitvi vidimo novo perspektivo za DUI, Albance in Makedonijo. Naše zahteve je sicer tako kot SDSM sprejela tudi VMRO-DPMNE, kamen spotike z Gruevskim je bilo le podaljšanje mandata posebnemu tožilstvu in varovanje prič. V VMRO-DPMNE so se strinjali tako z našo zahtevo, naj bo Albanec predsednik sobranja, kot z uvedbo dvojezičnosti na celotnem ozemlju Makedonije in obsodbo genocida nad Albanci. Resolucijo o obsodbi genocida naj bi le dopolnili s pripombo, da takrat Makedonija še ni obstajala kot samostojna država in da so bili žrtve genocida tudi Makedonci.

Kakšen smisel ima v teh kriznih razmerah odpirati vprašanje genocida, ki se je zgodil v obdobju od leta 1912 do 1956?

Ne odpiramo novega vprašanja. Še pred pol leta je bila odkrita nova množična grobnica v Kičevu. Z resolucijo o obsodbi genocida si želimo le enkrat za vselej zapreti to krvavo zgodbo, ne pa se vračati v preteklost.

Ali prvak DUI Ali Ahmeti in drugi funkcionarji stranke, ki so bili leta na oblasti, niso bili vpleteni v nobeno koruptivno dejanje?

Platforma se zavzema za vzpostavitev pravne države, z VMRO-DPMNE pa nismo našli skupnega jezika predvsem zaradi našega vztrajanja pri zahtevi za podaljšanje mandata posebnega tožilstva. V predsedstvu DUI smo tudi sklenili, da bomo brez izjem preiskali delovanje vseh strankarskih funkcionarjev od leta 2002, ko je bila stranka ustanovljena, do danes. Nikogar ne bomo branili, če je kršil veljavne zakone.

Kako se bo albanska manjšina odzvala na sovražno retoriko, če ji glavni igralci ne bodo odločno stopili na rep?

Če bo VMRO-DPMNE še naprej sovražno delovala proti Albancem, dolgoročno ne bo mogla več sestaviti vlade in se povzpeti na oblast. Albanci so proti vodstvu stranke in ne proti VMRO-DPMNE. To je nov kakovosten moment v Makedoniji. Njene unitarnosti ne ruši prvak SDSM Zoran Zaev, temveč jo ruši Ivanov, ki bi rad oblikoval etnično čisto makedonsko vlado. Če Albanci ne bi imeli več odprtih vrat v državne institucije, bi jih to prisililo v razmislek, kaj naj storijo.

Praktično gledano bi bila uvedba dvojezičnosti na celotnem državnem ozemlju tudi velik proračunski strošek ...

Kaj pomeni za Makedonijo strošek za uvedbo dvojezičnosti na njenem celotnem ozemlju v primerjavi s stotinami milijonov evrov za spomenike, ki jih gradi v okviru projekta Skopje 2014? Ker je makedonščina državni jezik, albanščina pa velja le za službeni jezik, se dogajajo takšne absurdne situacije, da Albanci na eni strani ulice lahko govorijo albansko, na drugi pa ne.

Mar ni DUI tako dolgo vztrajala v ljubezenski zvezi z VMRO-DPMNE tudi zato, ker je bila na oblasti prijaznejša do Albancev kot v opoziciji?

Isti ljudje v VMRO-DPMNE, ki so danes na ves glas proti tako imenovani tiranski platformi, so bili na primer v preteklosti proti ustanovitvi albanske pedagoške fakultete v Skopju, ker je bila stranka v opoziciji. Ko se je VMRO-DPMNE povzpela na oblast, ni nasprotovala ustanovitvi univerze matere Terezije v makedonski prestolnici, kjer poteka pouk v albanskem jeziku. To je le eden izmed dokazov, da so protesti proti albanskim zahtevam le dnevnopolitične potrebe in da gre njihovim glavnim akterjem le za oblast.