Berlin – Noč s četrtka na petek bi morala biti odločilna za novo nemško vlado, a so se pogajalci v zgodnjih jutranjih urah razšli brez soglasja o priseljeniških vprašanjih. Bolje več časa za približevanje stališč med CDU, CSU, FDP in Zelenimi kot nestabilna vlada, menijo opazovalci, a pogajalci se tudi v petek niso strinjali o najbolj spornih vprašanjih.
Nemčija na zvezni ravni še ni imela politično tako pisane koalicijske vlade, o kakršni se pod patronatom kanclerke Angele Merkel pogajajo zvezni in bavarski konservativci, liberalci ter zeleni. Ker jamajška koalicija, imenovana po barvah zastave ter države, dovolj dobro deluje v deželi Schleswig-Holstein, političnemu eksperimentu naklonjeni opazovalci pozivajo, naj si pogajalci vzamejo dovolj časa za premagovanje razlik. Po mesecu dni sondiranja terena ter petnajsturnem maratonu do zgodnjih petkovih ur pa se mnogi sprašujejo, ali ne gre za preveč različne politične identitete. Pogajanja o novi nemški vladi se bodo danes in v nedeljo nadaljevala.
Zaradi vztrajanja socialdemokratov v opoziciji bi propad sedanjih koalicijskih pogajanj najverjetneje prinesel nove volitve s politično nestabilnostjo in očitno noče biti nihče odgovoren zanje, poleg tega pa številni primeri v Evropi in drugod kažejo, kako zelo se lahko zaračunajo zagovorniki novih predčasnih volitev. V preteklem obdobju lahko o tem veliko povesta britanska premierka Theresa May, ki je na njih izgubila absolutno prevlado, in italijanski politik Matteo Renzi, ki se je moral celo posloviti od oblasti.

Na sedežu stranke CDU potekajo vneta pogajanja. Foto: Reuters
Omejevanje priseljevanja
Marca priseljevanje družinskih članov beguncev s subsidiarno zaščito ne bo mogoče, tistih, ki ne bežijo zaradi osebnega preganjanja, ampak zaradi splošno nevarnega položaja. Črnoglede ocene predvidevajo, da na selitev v Nemčijo že čaka več sto tisoč njihovih družinskih članov, in čeprav se vsi ne strinjajo s tako radikalnimi ocenami, bi vsako novo množično priseljevanje še bolj zamajalo zaradi begunskega navala že tako pretresene nemške sredinske stranke. Septembrske volitve v bundestag so za tretjo najmočnejšo stranko v državi ustoličile nacionalistično Alternativo za Nemčijo, ljudske stranke tako na desni kot na levi pa so doživele resen padec podpore. SPD ponesrečenega kanclerskega kandidata Martina Schulza se je zaradi tega takoj odločila za opozicija in konservativna unija CDU/CSU se mora o vladi pogajati z liberalci in zelenimi. AfD in Levica, ki velja za naslednico vzhodnonemške komunistične partije, zanje ne prideta v poštev.
Zaradi volilnih pretresov so globoko zaskrbljene vse nemške sredinske stranke, a nobena tako zelo kot bavarska CSU, ki je bila večino časa po drugi svetovni vojni navajena na skoraj absolutno vladavino v eni najbogatejših nemških dežel. Uradnemu Münchnu se za prihodnjo jesen napovedujejo tudi deželne volitve. Horst Seehofer, ki je že vse od začetka begunske krize ostro nasprotoval človekoljubni politiki kanclerke Angele Merkel, tudi zdaj vztraja pri zavračanju kakršnegakoli novega množičnega priseljevanja, pa naj gre za družinske člane časovno omejenih prejemnikov zatočišča. V CSU ne pritrjujejo prepričevanju zelenih, da bi združitev z družinskimi člani pomagala k socializaciji samskih moških, ki so prevladovali v zadnjem begunskem valu.

Prvak bavarske CSU Horst Seehofer. Foto: Reuters
V ozadju teh prepirov tlijo tudi velike ideološke razlike med ponosno konservativnimi krščanskosocialnimi Bavarci ter zelenimi dediči revolucij iz šestdesetih let minulega stoletja in tudi nasprotovanja na osebni ravni. Četrtkova nočna pogajanja naj bi spravila čez rob izjave nekaterih zelenih politikov, da v CSU tudi za koalicijsko pogajalsko mizo poteka boj za oblast, zelenim pa kritiki očitajo, da levo krilo stranke trdo nadzoruje »realna« pogajalca Katrin Göring-Eckardt in Cema Özdemirja.
Zeleni se zavzemajo za odpravo uporabe umazanega premoga, krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel pa je kljub gostovanju pravkar končane podnebne konference v Bonnu ignorirala takšne pozive osemnajstih držav z Veliko Britanijo in Francijo vred. Nemčija pri okoljevarstvenih ukrepih rada pomaga državam v razvoju, a se sama boji za delovna mesta in preskrbo z energijo.
Stične točke na socialnem področju
Kljub vsem tem razlikam so se nemški vladni pogajalci o marsičem že sporazumeli. V proračunski politiki poudarjajo solidni proračun ter olajšave za družine z otroki in nižje dohodke, postopno bi radi ukinili tudi solidarnostni prispevek za vzhodne dežele. Pogajalci so že obdelovali tudi probleme zaradi pomanjkanja dostopnih stanovanj, delovno, socialno in pokojninsko zakonodajo ter spodbude za digitalizacijo, raziskovanje in razvoj, pomoč pri ustanavljanju podjetij in zmanjševanje birokratskih ovir, kmetijsko politiko. Bo pomagalo? Najbolj izkušena evropska pogajalka Angela Merkel pa si je za konec tedna rezervirala termine za pogovore z vsakim morebitnim partnerjem posebej.













