Vsak dan nad begunce

Berlin – V nemški prestolnici­ so zaprli mošejo zaradi suma podpiranja islamskih teroristov­ s Tunizijcem Anisom Amrijem­ vred, ki je z ukradenim tovornjakom na božični tržnici­ ubil dvanajst ljudi. Nemčijo­ pretresajo tudi številke o skrajno­desničarskem nasilju, ki je lani vsak dan prizadelo deset priseljencev.

Nemška policija je lani naštela 3533 napadov na begunce in njihova zatočišča. Po poročilu notranjega ministrstva, ki so ga pridobili pri medijski skupini Funke, je šlo v 217 primerih za napade na prostovoljce, ki jim pomagajo, v 2545 primerih pa za napade zunaj zatočišč. 560 ljudi je bilo ranjenih, med njimi 43 otrok. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je število napadov zmanjšalo, a si oblasti še ne upajo napovedati, da gre za trend.

Begunce ogrožajo naciji

Notranjepolitična govornica stranke Levica Ulla Jelpke obsoja tudi njih. Po njenem bi morala vlada končno prenehati nenehno zaostrovati azilno zakonodajo in vzbujati vtis, da so begunci varnostna grožnja, saj po njenem velja prav nasprotno: »Naciji ogrožajo begunce in s tem tudi našo ­demokracijo!«

Nasilje proti ljudem, ki v Nemčiji­ upajo na zatočišče, »najostreje« obsoja tudi nemška vlada, zdaj se oglaša celo OZN. Posebna delovna­ skupina svetovne organizacije, v kateri sta bila profesorja prava s Filipinov in Francije ter južnoafriški strokovnjak za človekove pravice, je zaznala »institucionalni rasizem« in diskriminacijo ljudi afriškega rodu. Za te naj bi bilo bolje, da se nekaterih predelov države izognejo v velikem loku, ponekod naj bi policija preiskovala na ­podlagi barve kože.

S temi očitki so povezana območja, ki jih »nadzorujejo« neonacistične skupine, nekatere so celo krive napadov na migrante. Mnoga od teh so na ozemlju nekdanje Nemške demokratične republike, ki je veliko manj uspešno obračunavala z nacističnimi in neonacističnimi nagnjenji med ljudstvom od Zahodne Nemčije, zato so se protesti po združitvi prelili predvsem na skrajno desno stran političnega odra. Na parlamentarno vprašanje Levice na nemškem notranjem ministrstvu navajajo skoraj podvojitev števila neonacističnih glasbenih skupin in zemljevid takšnih prireditev spet kaže veliko koncentracijo v vzhodnonemških deželah Turingija in Saška.

Spolni napadi na ženske

Več takšnih koncertov, ki so pravi magnet za mlade privržence neo­nacističnih idej, so v minulem obdobju zaznali tudi v zahodnih deželah Baden-Württemberg in Severno Porenje - Vestfalija, v tej se zatekanje k skrajni desnici dogaja hkrati s težavami s skupnostmi in posamezniki priseljenskega rodu. Tradicionalno levosredinsko deželo že desetletja prizadeva umiranje stare industrije, ki je pustila za seboj močne »gastarbajterske« skupnosti, položaj pa so zaostrili novi migranti iz magrebskih in drugih muslimanskih držav, ki v begunski krizi iščejo boljše življenje, a pogosto pristanejo v kriminalu. Takšni so na lansko in letošnjo silvestrsko noč s spolnimi napadi na ženske pretresli državo ter so sokrivi za močno zmanjšanje naklonjenosti Nemcev do priseljencev.

Zaradi decembrskega atentata v Berlinu so v Kölnu in drugje med praznovanjem karnevala prepovedali vstop težkih tovornjakov v mestno središče, policija pa je priporočila zatočiščem za begunce, naj njihovi stanovalci raje ostanejo doma. Dokument je povzročil veliko razburjenja in spodbudil vodstvo karnevala k povabilu vsem, a spomini na silvestrsko divjanje še vedno prevladujejo nad očitki o rasnem profiliranju.

Zaskrbljenost Kölnčanov in drugih, ki so doživeli nasilje migrantov, je mogoče razumeti, pa tudi Berlinčanov, ki ob kreuzberškem parku Görlitz in drugje opazujejo zlasti migrantsko prekupčevanje z mamili. Znani so tudi številni primeri islamističnega ustrahovanja v begunskih taboriščih in nasilja nad ženskami, ki se nočejo podrejati diktatu moških družinskih članov.

To pa kljub temu ne upravičuje očitkov o mižanju nekaterih oblasti pred razraščanjem neonacističnih ekscesov in sovraštvom do tujcev. V Münchnu še poteka proces proti edini preživeli članici Nacionalsocialističnega podzemlja Beate Zschäpe, katere partnerja sta skoraj desetletje ubijala predvsem turške priseljence, pa so preiskovalci storilce do njunega umora in samomora iskali med domnevno priseljensko mafijo.

Nedavno je razburilo tudi sodišče v Betzdorfu v deželi Porenje-Pfalško z oprostitvijo treh članov neonacistične glasbene skupine Kaltes Judenleder, čeprav so ti v svojih »pesnitvah« pozivali k uboju Judov in homoseksualcev. Po drugi strani hamburško sodišče nekdanjemu predstavniku zveze turških staršev ne prepoveduje zmerjanja Nemcev s »pasjo raso«. Je tudi to demokracija ali pravna država v boju proti širjenju sovraštva v družbi ne izkorišča vseh sredstev, ki jih ima na voljo?