Tiskane izdaje
Lanska jesen je bila v znamenju zapletov s potrjevanjem Cete, gospodarsko-trgovinskega sporazuma s Kanado. Zaradi zadržkov regionalne socialistične vlade v belgijski Valoniji je bil vrh EU in Kanade, na katerem bi morali podpisati sporazum, odložen za nekaj dni. V Uniji je že dlje časa sporno, kako bi sploh morali potrjevati sporazume »nove generacije«, ki se ne ukvarjajo le s klasičnimi temami, kot so carine. Med drugim urejajo vprašanja, kot so naložbe, javna naročila in trajnostni razvoj.
Sodišče EU s sedežem v Luxembourgu je ugotovilo, da pri vprašanju tujih portfeljskih naložb, predvsem pa pri eni od najbolj kočljivih tem, urejanju reševanja sporov med vlagatelji in državo, EU ne more imeti izključne pristojnosti za sprejemanje. Po logiki sodišča ureditev, ki izloča spore iz sodne pristojnosti držav članic, ne more biti uvedena brez njihovega soglasja. V civilnodružbenih organizacijah na čelu z Greenpeaceom, ki je med najbolj gorečimi nasprotniki sporazumov, kot sta Ceta ali TTIP, so razplet razglasili za – veliko zmago demokracije.
Tisto, kar je v pristojnosti EU
V evropski komisiji so si sicer želeli, denimo v primeru Cete, da bi se lahko ognili zamudnemu in zapletenemu odločanju v članicah, ki lahko skličejo še referendum, na katerem nato vse pade v vodo. Toda odločitev iz Luxembourga si trgovinska komisarka Cecilia Malmström razlaga kot želeno razjasnitev glede tolmačenja evropskih pogodb. Po podpisu sporazumov bi EU lahko začela začasno izvajati tiste njihove dele, ki so v izključni pristojnosti EU. To so dostop do trga za blago, storitve (tudi prevozi), intelektualna lastnina ...
V pristojnosti Unije so protikonkurenčna dejavnost in področje trajnostnega razvoja, vključno s spoštovanjem mednarodnih pravic socialnega varstva delavcev in varstva okolja. V primeru Cete je evropska komisija kljub svojemu drugačnemu mnenju pod političnim pritiskom ocenila, da sporazum potrebuje soglasje parlamentov članic. Zaradi številnih nasprotnikov novih trgovinskih sporazumov v javnosti so si vlade članic, tudi Slovenija, že med odločanjem o Ceti prizadevale, da bi bilo čim več odločanja na nacionalni ravni in da bi članice lahko postavile svoje zahteve.
Eden od argumentov nasprotnikov vključevanja nacionalnih postopkov v takšne sporazume je, da bo trgovinska politika kot pristojnost institucij EU, zasidrana v pogodbah, ohromljena, saj bo ujetnica nacionalnih zahtev in posledičnih blokad. Klasične sporazume so potrjevali le z odločanjem predstavnikov članic na ravni EU in v evropskem parlamentu. Po zmagi Donalda Trumpa v ZDA, ki je napovedal protekcionistično politiko, EU pospešeno pripravlja trgovinske sporazume z Japonsko, Mehiko in južnoameriškim Mercosurjem.
Najprej brexit,
