Vse poti vodijo v grad Bellevue

Po propadu jamajške koalicije, nemške stranke pri predsedniku. Odgovornost za nestabilnost pripisujejo Lindnerju.

Objavljeno
21. november 2017 22.00
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - Poskus krščanskodemokratske prvakinje Angele Merkel za vlado s CSU, liberalci in zelenimi se ni posrečil, zdaj politične vajeti prevzema predsednik države. Frank-Walter Steinmeier je v predsedniškem gradu Bellevue že gostil voditelje FDP in zelenih, v prihodnjih dneh bo še prvake CSU in SPD. Lahko nekdanji šef diplomacije prepreči nove volitve?

Najbolj vroč termin pri predsedniku države si je prislužil liberalni prvak Christian Lindner, ki je po petih tednih napornih pogajanj uničil upanja na črno-rumeno-zeleno »jamajško« koalicijo ter s tem osrednjo evropsko državo potisnil v politično nestabilnost. V sredo prihaja bavarski premier Horst Seehofer, v četrtek jih bo od svojega strankarskega kolega morda slišal tudi socialdemokratski prvak Martin Schulz, ki je že na volilni večer odločno zavrnil še eno veliko koalicijo s »sesalko idej« Angelo Merkel.

Steinmeier stranke poziva, naj se ne izogibajo politični odgovornosti, potem ko so se na volitvah same prizadevale zanjo. Da kompromis ni šibkost, ampak zahteva pogum, je prepričan tudi predsednik bundestaga in nekdanji finančni minister Wolfgang Schäuble: »Smo odgovorni za našo državo in Evropo, številne države sveta čakajo na nas, naše sosede si ob svoji strani želijo zanesljivega partnerja.«

Liberalni prvak Christian Lindner, ki mu velika večina Nemcev pripisuje odgovornost za novo nestabilnost, se brani, da so ga silili k opustitvi načel, za katera so si liberalci prizadevali več let. Tudi po tednih pogajanj naj bi bilo še veliko nerešenih vprašanj, dogovore, ki so jih lahko sklenili, pa so kupili z veliko denarja davkoplačevalcev.

»Eksperiment štiristrankarske koalicije se je ponesrečil.« Zaradi takšnih besed nekateri v Nemčiji že vidijo nove volitve, drugi menijo, da bi morala Angela Merkel poskusiti z manjšinsko vlado, tretji pa še vedno upajo na veliko koalicijo med konservativci in socialdemokrati.

Dolgoletna kanclerka se je že odločila, da kljub težavam pri sestavljanju četrte vlade ne bo vrgla puške v koruzo. Pripravljenost služiti Nemčiji je že pred volitvami napovedala za vsa štiri leta in smešno bi bilo, če bi odnehala po komaj dveh mesecih. Foto: AP

Kdo bo pridobil v raziskavah javnega mnenja?

»Delovali bomo naprej za moderno državo in najboljši izobraževalni sistem na svetu, za digitalizacijo in dobro ravnotežje med državljani in državo,« je liberalni prvak Christian Lindner člane FDP prosil za razumevanje po razbitju »jamajške« koalicije z unijo CDU/CSU in zelenimi. V Berlinu že potekajo stave, kdo bo pridobil in kdo izgubil.

Lindner je v opravičilo svoje odločitve navedel pritiske, naj se FDP odpove svojim načrtom za davčna nižanja med tridesetimi in štiridesetimi milijardami evrov ter za ukinitev solidarnostnega prispevka za vzhodnonemške dežele do konca sedanjega zakonodajnega mandata. »Na koncu je ostal bolj ali manj volilni program Unije, ki bi 'soli' le zmerno zmanjšal in ga nadaljeval v naslednjo zakonodajno območje.« Drugi udeleženci jamajških pogajanj pa liberalnega prvaka vse glasneje obtožujejo, da je miniranje koalicijskega sondiranja terena načrtoval že dolgo in ni šlo za spontano odločitev.

Raje se je odločil za beg kot za prevzem odgovornosti

»Možakar sanja, da bo Emmanuel Macron ali vsaj Sebastian Kurz, a je samo Christian Lindner,« so bili cinični tudi pri časopisu Süddeutsche Zeitung, zeleni politik Jürgen Trittin pa liberalnega prvaka obtožuje, da namerava spodnesti kanclerko Merklovo. Navaja, da sta obe manjši stranki med sondiranjem koalicijskega terena uspešno uveljavili več svojih in še posebno liberalnih predlogov, med njimi velike investicije v digitalno infrastrukturo, tisti trenutek, ko naj bi razpravljali o razgraditvi solidarnostnega prispevka, pa je Lindner zapustil pogajalsko mizo. »Raje se je odločil za beg kot za prevzem odgovornosti.«

Trittin v intervjuju za časopis Die Welt izjavlja, da je bila celo bavarska CSU pri najspornejšem vprašanju priseljevanja družinskih članov beguncev z omejenim varstvom pripravljena na kompromise, liberalci pa so še naprej zatrjevali, da dogovor ni bil mogoč. Zeleni politik poroča, da je tudi krščanskodemokratska kanclerka odločno zagovarjala stališča svoje Unije, a je »kot realistka vedela, da je do soglasja mogoče priti le s približevanjem vsem štirim strankam, CDU, CSU, FDP in Zelenih.«

Vsaj komentatorji časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung pa do šefa nemških liberalcev kažejo nekaj več razumevanja, po njihovem prepričanju bi bilo prepoceni, če bi vso krivdo za koalicijske črepinje zvalili na FDP, in tudi pri časopisu Handelsblatt menijo, da je Lindner samo povedal resnico, ki jo je že več dni lahko videl vsakdo. V reviji Der Spiegel celo navajajo raziskavo SPON-Wahltrend, po kateri naj bi liberalci že pridobili poldrugi odstotek ter se povzpeli čez trinajst odstotkov, CDU/CSU in SPD pa z 29,2 in 19,5 odstotka dajejo še nižje vrednosti od katastrofalnih z zadnjih volitev. Malo naj bi pridobili zeleni, poldrugi odstotek pa izgubili tudi v nacionalistični Alternativi za Nemčijo. Ankete, s katerimi Nemčijo nenehno obmetavajo agencije za raziskavo javnega mnenja, se rade spreminjajo, a vseeno vplivajo na politične odločitve.

Na tapeti bodo tudi politiki SPD

V prihodnjih dneh bodo na tapeti tudi politiki največje levosredinske stranke SPD, med njimi še posebno njen prvak Martin Schulz. Nekateri konservativni politiki socialdemokrate že pozivajo, »naj izstopijo iz defenzivne pozicije« in strankarske interese podredijo državnim, »saj gre za prihodnost Nemčije«, kot meni visoki krščanskodemokratski politik Stephan Mayer. Parlamentarna prvakinja SPD Andrea Nahles pravi, da je država po propadu jamajške koalicije res v težavah, ne pa tudi v krizi in socialdemokrati niso »zasilni žebelj« za Angelo Merkel.

Dolgoletna kanclerka se je že odločila, da kljub težavam pri sestavljanju četrte vlade ne bo vrgla puške v koruzo, poudarila je, da je pripravljenost služiti Nemčiji že pred volitvami napovedala za vsa štiri leta in smešno bi bilo, če bi odnehala po komaj dveh mesecih. Neuspešna pogajanja o veliki koaliciji na zvezni ravni so sicer pokazala tudi nekatera nenavadna približevanja, med katerimi so bila še posebno zanimiva tista med bavarskimi konservativci in zelenimi ter tudi med sestrskima CDU in CSU po ogorčenih preteklih prepirih zaradi begunske krize. In vsaj v prvih dveh dneh po propadu »jamajških pogajanj« je videti, kot da je kanclerka Merklova ponovno oživela, trdno za seboj pa ima spet svojo stranko, ki so jo prej njeni pomiki na levo pogosto motili.

»Veseli smo in olajšani, da je spet na voljo,« je v radijskem intervjuju povedala podpredsednica CDU Julia Klöckner – in SPD pozvala, naj še enkrat premisli svoje nasprotovanje veliki koaliciji.

Medtem ko je številnim sredinskim politikom in državljanom žal za jamajško ali veliko koalicijo, so v nacionalistični Alternativi za Nemčijo veseli, da je prva propadla, Angelo Merkel pa še naprej napadajo tam, kjer je najbolj občutljiva – pri problemih z migranti. Voditeljica Alice Weidel na spletni strani stranke poroča o raciji v Essnu, kjer so po policijskih poročilih preprečili ponovitev lanskega napada na berlinsko božično tržnico. »Nevarna kultura dobrodošlice postavlja na kocko našo varnost, življenja in mir.«