Tiskane izdaje
Zaradi negotove prihodnosti odnosov med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo bodo banke v prihodnjih nekaj mesecih začele uveljaviti ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic brexita na njihovo poslovanje.
»To delo se je že začelo, kljub temu da še vedno ne vemo in verjetno ne bomo vsaj še nekaj časa, kakšni bodo dejanski učinki brexita,« razlaga za Delo Stephen Booth, vodja raziskav pri vplivnem londonskem think tanku Open Europe. Ukrepi med drugim predvidevajo selitev na tisoče delovnih mest iz londonskega Cityja v druga evropska mesta, ki poskušajo na različne način izkoristiti negotov položaj. Frankfurt, Pariz, Dublin, Amsterdam in Luksemburg eden z drugim tekmujejo za največji kos bančne pogače, pri čemer stavijo tako na obljube o visokih davčnih olajšavah za najvišje zaslužkarje kot na prednosti, ki jih ponuja ugodno regulativno okolje. Pri tem poskušajo čim bolj razumeti, na podlagi česa vodstva družb sprejemajo odločitve o tem, kam bodo selila evropske dele svojih poslov. Kot ugotavljajo, te nastajajo predvsem na podlagi tehničnih vprašanj, povezanih z zakonodajo, birokracijo in razširjenostjo angleščine.
Obžalovanje ne pride v poštev
Mesto ob Majni – pri vseh ključnih vprašanjih praviloma dobiva odlične ocene – za zdaj vodi po številu bank, ki so se odločile za selitev dela svojih poslov. Med njimi so največje japonske banke, ameriški Citigroup in Morgan Stanley ter nemški velikan Deutsche Bank, katerega vodstvo je opozorilo, da bi lahko zaradi brexita iz Londona preselili do 4000 delovnih mest. Banka bo po besedah njenega direktorja Johna Cryana storila vse, da omili kakršne koli motnje v svojem poslovanju, toda selitvi delovnih mest oziroma povečevanju števila zaposlenih v Frankfurtu, se ne bo najverjetneje mogla izogniti.
Iz njegovih besed in izjav predstavnikov vodstev drugih bank je težko razbrati kar koli konkretnega v zvezi z njihovimi načrti, razen tega, da banke nočejo prehitevati z odločitvami in storiti ničesar, kar bi lahko kasneje obžalovale. Za tem stoji zelo dober razlog, piše Financial Times, ki poudarja, da so načrti večine bank močno odvisni od razpleta pogajanj o brexitu. Podobno položaj komentira tudi Stephen Booth: »Čeprav banke že zdaj premeščajo nekatera delovna mesta in dele svojega posla, bodo njihove odločitve po letu 2019 odvisne predvsem od vsebine dogovora med Britanijo in EU.« Enako pomembne, poudarja, bodo tudi prihodnje poteze britanske vlade na področjih finančne regulative, obdavčitve in priseljevanja.
Merjenje posledic
Brexit bo najbolj vplival na delovanje finančnih družb, ki iz Londona poslujejo s celotno EU. Brez sodelovanja Združenega kraljestva v tako imenovanem passporting režimu oziroma dogovora, ki bi ga nadomestil, bodo podjetja prisiljena vzpostaviti podružnice v drugih državah EU in svoje posle prenesti na njih. Za zdaj sicer ni nikakršnih dokazov o tem, da bo britanski finančni sektor zaradi tega utrpel znatno škodo.
Učinki brexita na bančni sektor bodo odvisni od dogovora med EU in Britanijo, a pri poudarjanju njihovega pomena ne gre pretiravati, pojasnjuje Booth. Večina britanske finančne industrije po njegovih besedah ni odvisna od pravil, ki so vezana na proces izstopanja iz EU. Nekateri faktorji, kot je, denimo, priseljenska politika, so povsem v rokah britanske vlade. »Finančni sektor je močno odvisen od tujega talenta in ključno bo, da bodo lahko podjetja tudi v prihodnosti dostopala do najbolj talentiranih posameznikov iz EU in drugih delov sveta,« pravi sogovornik. Ostale prednosti Londona so po njegovem jasne. »Infrastruktura in znanje, ki sta na voljo tu, v Evropi nimata konkurence, nastajala sta več stoletij. To London pušča v dobrem položaju, da se prilagodi na kakršno koli motnjo, ki bi bila posledica brexita.«
Fragmentacija na škodo vseh
Pri Open Europe so lani v izvrstnem poročilu predstavili vrsto ukrepov za zaščito britanskega finančnega sektorja, ki kažejo na to, da je njegova prihodnost najbolj odvisna predvsem od britanske vlade, njenega pristopa do pogajanj z EU in njene pripravljenosti za izvajanje reform. Edino na ta način je mogoče zagotoviti, da tako London kot Združeno kraljestvo ostaneta privlačni destinaciji za finančno industrijo.
Največji izziv vlade bo prepričati ostale članice EU, da evropski trg finančnih storitev ni igra ničelne vsote in da je tako v interesu Britanije kot EU, da obe strani skleneta celovit dogovor o izstopu, ki bo vključeval tudi to področje. »Veliko evropskih podjetij in držav ima koristi od storitev, ki so na voljo v Združenem kraljestvu,« pojasnjuje Stephen Booth. »A jasno je, da bo šlo za zelo političen proces.«
Fragmentacija londonskega finančnega ekosistema, opozarja think tank, bi imela negativne posledice za obe vpleteni strani, pri čemer ni nujno, da bi umik delovnih mest iz Londona pomenil njihovo selitev v katero od evropskih mest. Lahko bi pomenil tudi njihovo ukinitev.
