Vsi si želimo, da gre Evropa naprej in ne nazaj

Estonski premier Jüri Ratas je za Delo spregovoril o prioritetah pred bližnjim predsedovanjem svetu EU.

Objavljeno
25. maj 2017 17.44
Predsednik Vlade Republike Estonije Jurij Ratas Ljubljana 23.5.2017 [estonija,Jurij Ratas,]
Miha Jenko
Miha Jenko
Ljubljana – Med predsedovanjem EU želi biti Estonija nevtralna glede sporov med članicami. Menimo pa, da se je treba ravnati po mednarodnem pravu in upam, da boste našli rešitev, nam je v zvezi z arbitražo s Hrvaško povedal estonski premier Jüri Ratas.

Estonija bo s 1. julijem prevzela predsedovanje svetu Unije namesto Velike Britanije. Katere bodo vaše prioritete?

Zdaj, po rimski deklaraciji in po brexitu oziroma med brexitom, vseh 27 držav ugotavlja, kako zelo pomembna je Evropska unija. Tudi sam se pridružujem mnenju 70 odstotkov prebivalcev Estonije, ki menijo, da je Unija nekaj dobrega, pozitivnega. Naša najpomembnejša prioriteta je, da bomo lahko konec leta, po estonskem predsedovanju, rekli, da je Unija močnejša, bolj varna, bolj združena. Ob tem pa imamo še štiri glavne prednostne naloge, ki zadevajo gospodarstvo, obrambo in varnost, politiko vzhodnega partnerstva. Za Estonijo so zelo pomembne tudi digitalna agenda in e-storitve.

Zakaj ste izbrali te naloge?

Za vse članice je gospodarstvo zelo pomembno. Kot vidim, v Sloveniji zdaj beležite celo več kot triodstotno gospodarsko rast, kar je zelo dober signal. V Estoniji pa, recimo, dajemo velik poudarek e-storitvam, ki jih uporabljamo vsak dan in so zelo uveljavljene, operativne. Še bolje bi bilo, če bi jih na široko uporabljali tudi na ravni celotne Unije. Kar zadeva vzhodno partnerstvo, imamo tu Ukrajino, Gruzijo in druge države in pomembno je, da pokažemo pripravljenost Unije za zelo tesno sodelovanje z njimi. V Talinu imamo Center za vzhodno partnerstvo, kjer tem državam konkretno pomagamo, recimo s seminarji za lokalne oblasti.

V pripravah na predsedovanje ste obiskali Budimpešto, Bratislavo, Prago in Ljubljano. Kaj so vam kolegi povedali o pričakovanjih glede prihodnosti Unije?

Dobil sem vtis, da si vsi želijo, da gre Evropa naprej, ne nazaj. Res je, da imamo na mizi dokaj zahtevne teme, kot so denimo migracije, brexit in še nekatere druge. A kot vidim, si vsi evropski voditelji in vseh 27 držav želi, da gremo naprej, skupaj in združeni.

Kako pa se boste lotili brexita?

Ne predstavljam si, da se med našim predsedovanjem ne bi ukvarjali z brexitom, kot razumemo, pa je zanj pristojna evropska komisija. Estonija bo zelo tesno sodelovala s komisijo in jo podpirala. Za Estonijo in vseh 27 držav je zelo pomemben prvi korak – to so pravice naših državljanov, naših podjetij. Seveda je tudi vprašanje, kakšen bo račun [za britanski izstop]. Drugo pa je, kakšna bo prihodnost sodelovanja med Združenim kraljestvom in Unijo. Mislim, da si vse članice želijo, da ostane Britanija zelo tesna partnerica Unije, a kot razumem, bodo pogajanja še zelo trda.

Varnost v Evropi ogroža terorizem, kar priča tudi napad v Manchestru. Na drugi strani je vse več napetosti tudi na vzhodnih mejah Unije – kamor, denimo, zdaj tudi Slovenija pošilja svoje vojake v okviru Natove misije v baltskih državah. Pa ima Unija prave odgovore na zaostrena varnostna vprašanja?

Najprej bi izrazil iskreno sožalje prebivalcem Združenega kraljestva. Ta teroristični napad je bil uperjen proti našim najpomembnejšim vrednotam, proti demokraciji, in zadeva vse nas v Uniji. Boj proti terorizmu zahteva več bilateralnega sodelovanja znotraj EU in Nata. V imenu baltskih držav bi rad povedal, da zelo cenimo vašo odločitev, da bodo vaši vojaki napoteni k nam. To nam veliko pomeni. In tretjič, ko je govora o Natu in Ruski federaciji: estonska meja ni le meja med Estonijo in Rusijo, je tudi meja med Unijo in Rusko federacijo in je hkrati tudi meja med Natom in Rusko federacijo. Znotraj Unije in Nata se zdaj vse članice lahko počutimo varne.

Slovenija v kratkem, verjetno še pred začetkom vašega predsedovanja, pričakuje odločitev arbitražnega sodišča v Haagu v zvezi z mejo s Hrvaško. Hrvaška je od arbitraže enostransko odstopila. Je odločitev sodišča treba upoštevati? Kakšno je stališče Estonije?  

Med bližnjim predsedovanjem bi Estonija želela biti nevtralna glede sporov med članicami. Vendar pa menimo, da se je vedno treba ravnati po mednarodnem pravu in upam, da boste našli rešitev.