Tiskane izdaje
Glede na dokazane zločine bi bilo vse drugo, razen dosmrtne kazni za Mladića, ki jo lahko izreče haaško sodišče, za Hrvaško presenečenje. Premier Andrej Plenković je izrazil zadovoljstvo ob izreku najstrožje kazni, hkrati pa tudi obžalovanje, ker v razsodbi ni omenjena odgovornost takratnega srbskega vodstva. Kar zadeva Mladićevo odgovornost za nekaznovane zločine na Hrvaškem, je premier s tem seznanil ustrezna telesa pregona. Z razsodbo so zadovoljni tudi v nevladnem združenju Dokumenta – centru za spopadanje s preteklostjo, a so prepričani, da bi Mladića lahko obtožili po vseh točkah obtožnice, torej tudi po tisti prvi za genocid v vseh šestih občinah, v katerih je deloval.
Ratko Mladić je svoj krvavi pohod začel prav na Hrvaškem. Bil je polkovnik JLA v Zadru, kmalu nato je postal poveljnik Kninskega korpusa. JLA je v dalmatinskem zaledju aktivno podpirala in oboroževala srbske upornike, to pa je pozneje privedlo do napadov na Zadar in Šibenik. Hkrati je JLA pod Mladićevim vodstvom pustošila po vaseh v zaledju obeh mest. Pripadniki vojske so izganjali hrvaške prebivalce, največji pokol pa so zagrešili v Škabrnji, vasi v zaledju Zadra. V napadu, ki so ga skupaj izvedli uporniški Srbi in vojaki JLA, je bilo 17. novembra 1991 ubitih 84 ljudi, od tega 48 civilistov. Mladić nikoli ni zanikal sodelovanja v teh operacijah. Preden so ga aretirali, je celo pogosto izjavljal: »Če bi jaz odločal, ne bi bilo več Vrlike, Kijeva in Šibenika!«
Haaško tožilstvo obtožnice ni hotelo razširiti še na Hrvaško, ker je bila menda celo brez nje sedanja obtožnica preveč obširna. Mladić je bil zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem v odsotnosti že obsojen na najvišjo možno kazen – dvajset let zapora. A eno je sojenje v odsotnosti, drugo pa razsodba mednarodnega sodišča, ki ne le kaznuje zločince, ampak na določen način piše zgodovino spopadov na tem območju.
Reakcija žensk iz Srebrenice, ki so v vojni izgubile svojce, ob izreku sodbe Mladiću. Foto: AP
Beograd bližji Banjaluki kot Sarajevu
Člani družin bošnjaških žrtev genocida v Srebrenici so izrazili zadovoljstvo z dosmrtno zaporno kaznijo, nezadovoljni pa so, ker sodišče ni ugotovilo, da je bil genocid storjen tudi v drugih delih BiH, kjer so preganjali nesrbsko prebivalstvo.
Član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, ki je prepričan, da se tiha večina bosanskih Srbov ni identificirala z Mladićem in njegovimi zločini, ki se ne nanašajo na ves narod, ampak na vodstvo bosanskih Srbov in Miloševićev režim, je poudaril, da je Mladić zločinec in strahopetec, ker samo strahopetci pobijajo pridržane otroke, ženske in civiliste.
Predsedujoči sveta ministrov BiH Denis Zvizdić je ocenil, da je sodba potrdila, da se vojni zločini nikoli in nikomur ne izplačajo, čeprav kazen ne bo vrnila več tisoč pobitih civilistov. Poudaril je tudi, da se bo vojna zgodovina nekdanje Jugoslavije pisala na temelju dokazov in dejstev, ki so bili ugotovljeni v Haagu.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pozval srbske državljane, naj raje gledajo v prihodnost in razmišljajo o tem, kako bodo živeli njihovi otroci ter kako bodo ohranili mir in stabilnost v regiji. Na novinarsko vprašanje o kaznovanju odgovornih za zločine nad Srbi pa je odgovoril, da dejstvo, da tisti, ki so ubijali srbske žrtve, niso odgovarjali, ne sme upravičevati zločinov, ki so jih zagrešili nekateri s srbskim imenom in priimkom.
Spomin na bošnjaške žrtve. Foto: AP
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je dejal, da bo haaška sodba okrepila stališče srbskega naroda, da je general Ratko Mladić heroj in patriot. Po njegovem mnenju je Mladić rešil srbski narod pred genocidom, sodba pa je zaušnica srbskim žrtvam. Spomnil je, da je v vojni v BiH umrlo približno 30.000 Srbov. Ocenil je, da je odnos haaškega sodišča do srbskih žrtev neenakopraven, ker so najmanj postopkov vodili zaradi zločinov nad Srbi, medtem ko je bilo največ Srbov obtoženih za vojne zločine. Dodik je sklenil, da Mladiću ne more soditi sodišče, temveč samo zgodovina.
Da se morajo Srbi zdaj obrniti v prihodnost, da bi končno dobili stabilno državo, je menila tudi premierka Ana Brnabić. Prvak Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je ocenil, da je haaško sodišče sprejelo politično sodbo, uperjeno proti srbskemu narodu, ki je sodeloval v vojni, delno tudi proti Srbiji, najbolj pa proti Republiki Srbski.
