Tiskane izdaje
Bruselj – Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo danes v že nestrpno pričakovanem govoru v evropskem parlamentu o položaju v Uniji predstavil nove predloge za bitko z begunsko krizo.
Jedro njegovih predlogov, potrjenih na zasedanju evropske komisije, bo sistem kvot za prerazporeditev beguncev. Od Junckerja v Strasbourgu ne pričakujejo »revolucije«, novi predlogi bodo bolj nadgradnja zamisli, predstavljenih maja. Spet bo predvidena uvedba stalnega mehanizma, ki bi urejal prerazporeditev beguncev v primeru njihovega hitrega priliva. Majski predlog o obvezni prerazporeditvi 40.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije so članice Unije spodkopale. Privolile so le v prostovoljni sistem in sprejele zaveze o sprejemu 32.256 prosilcev, Slovenija za 230.
Begunci si ne bodo mogli izbrati države
Zaradi dramatičnega položaja bo novo število veliko večja. V članice naj bi bilo prerazporejenih dodatnih 120.000 beguncev. Ob Italiji in Grčiji bo na seznamu držav, iz katerih bodo begunci razporejeni, še Madžarska. Po novih predlogih – znane so le neuradne številke – bi bilo največ beguncev prerazporejenih v Nemčijo in Francijo, 31.443 in 24.031. V Slovenijo bi po novem Junckerjevem predlogu prišlo 631 beguncev. Če bi prišteli še cilj za Slovenijo iz majskega predloga (495), bi število utegnilo biti večja kot tisoč.
Glede prerazporejanja beguncev je še vedno veliko nejasnosti. Po pojasnilih evropske komisije prosilci ne bodo mogli izbirati, v katero članico bodo odšli. Načeloma bodo pri odločanju upoštevane njihove želje in položaj, denimo družinski člani v kateri od članic. Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je konec tedna v Luxembourgu opozarjal, da bi se begunec moral strinjati z prerazporeditvijo. Azilant bo lahko imel le pravice, predvidene v članici, v katero bodo razporejen, in ne bo smel oditi v drugo članico.
Bo višegrajska četverica preglasovana?
Ker višegrajska četverica nasprotuje sistemu, se utegne v ponedeljek na izrednem zasedanju notranjih ministrov EU precej zaplesti. V skrajnem primeru bi bila lahko preglasovana, saj odločanje o mehanizmu ne zahteva soglasja. Po enem od predlogov bi se članice s posebno upravičenimi razlogi lahko ognile sprejetju beguncev, če bi vplačale v skupni sklad za pomoč beguncem v EU. Članice bodo za vsakega sprejetega azilanta dobile 6000 evrov evropske pomoči. Juncker bo predvidoma predstavil še seznam varnih, balkanskih in menda tudi drugih držav, v katere bodo ljudje, ki niso upravičeni do azila, vrnjeni po hitrem postopku. Zavzel naj bi se tudi za hitrejšo vzpostavitev begunskih centrov v obmejnih članicah.
