Tiskane izdaje
Tudi v tem primeru so razlog za nesoglasja sporne pravosodne reforme, s katerimi poskuša romunska levosredinska vlada pristriči peruti protikorupcijski komisiji in tako zaščititi koruptivne vladajoče politike. Proti njim in spornim reformam sodstva v Romuniji množično protestirajo. Minulo soboto se je v Bukarešti zbralo več kot 100.000 protestnikov. Ustavila jih ni niti sprememba v vrhu vlade. Za novo premierko je bila namreč prejšnjo sredo prvič imenovana ženska, romunska evropska poslanka Viorica Dăncilă (spremembo mora parlament še potrditi).
Evropska komisija Romunijo, ki ima očitno velike politične težave (Viorica Dăncilă je že tretja menjava na položaju vodje vlade v zadnjih sedmih mesecih), resno opozarja, naj dobro premisli o spornih pravosodnih reformah, ki jih je decembra sprejela vladajoča koalicija in jih predsednik Klaus Iohannis resda še ni podpisal, vendar kaj več, kot da zahteva ponovno razpravo, ne more storiti. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in njegov namestnik Frans Timmermans sta zato pozvala romunski parlament k spoštovanju evropskih standardov o neodvisnosti sodstva in k nesodelovanju pri spremembah kazenske zakonodaje, po katerih do zdaj neodvisno sodstvo ne bi več moglo kaznovati koruptivnih politikov, podkupovanja in korupcije.
Zahteve komisarke Jourove
Še ostrejša je bila evropska komisarka za pravosodje, zaščito potrošnikov in enake možnosti Věra Jourová, ki je (podobno kot za Poljsko) poudarila, da EU, »če že daje denar, ki so ga zbrali vsi evropski davkoplačevalci, nujno potrebuje zagotovila, da bo šel v roke držav, ki spoštujejo neodvisnost sodstva in pravno državo«.
Češka komisarka, ki si že dalj časa prizadeva, da bi EU najpozneje v novi finančni perspektivi za obdobje po letu 2020 povezala načela o spoštovanju pravne države in evropskih demokratičnih standardov s pravico do sredstev iz različnih evropskih skladov, je znova poudarila, da bi morali taki pogoji veljati za ves evropski denar, tudi za sredstva iz skupnega proračuna EU.
Od evropske komisije je Jourová zahtevala, naj se dogovori o bolj jasni in konkretni definiciji pojma neodvisnost pravosodja. Samo tako bo namreč po njenem mogoče »precizirati« in uporabiti v 2. členu evropske pogodbe zapisane zaveze o spoštovanju temeljnih evropskih vrednot, kot so pravna država, človekove pravice in demokracija.
Bruselj ne, denar da
Evropska komisija, ki v praksi razen opozoril nima upoštevanja vrednih vzvodov za pritisk na kršiteljice temeljnih evropskih vrednot in standardov, si pod vodstvom češke komisarke že dalj časa prizadeva, da bi vzvod lahko bila tudi sredstva, ki jih članice prejemajo iz skupne vreče. Dejstvo je, da zlasti vzhodnoevropske članice, med katerimi imajo nekatere čedalje več težav s spoštovanjem evropskih pravil igre, sodijo med največje neto prejemnice evropskih sredstev. Večina je namreč uvrščenih v prvo osmerico največjih prejemnic, za Poljsko, ki počrpa daleč največ sredstev (skoraj 22 odstotkov), so v vrhu (z izjemo Grčije, ki je 4.) prav Češka (2.), Romunija (3.) in Madžarska (5.).
