Za službo v Strasbourgu najbolje kaže Francozu

Ljubljana – Jutri bo znano, kdo bo na položaju komisarja za človekove pravice Sveta Evrope za šest let zamenjal Latvijca Nilsa Muižnieksa. Ali bo to Francoz Pierre-Yves le Borgn ali kandidatka iz BiH Dunja Mijatović ali pa naš pravosodni minister Goran Klemenčič.

V torek se bo sestala parlamentarna skupščine Sveta Evrope (PS SE) in poslanci iz 47 držav članic SE bodo volili novega komisarja. Najbolje kaže francoskemu kandidatu, za katerega je v preteklem obdobju intenzivno lobiral celo predsednik Emmanuel Macron. Decembra lani je pododbor PS SE za človekove pravice zaslišal izbrane tri kandidate od sedmih, iz preferenčnega seznama izhaja, da je najvišje uvrstil Francoza, nato kandidatko iz BiH in nato slovenskega kandidata. Izvoljeni kandidat, o njem se bo opredeljevalo 324 poslank in poslancev nacionalnih parlamentov, bo delo začel 1. aprila.

Kdo je kdo

Postopek za imenovanje novega komisarja se je začel lani poleti, vlada je Klemenčičevo kandidaturo podprla oktobra. Šestinštiridesetletni Klemenčič je bil med letoma 2010 in 2014 predsednik protikorupcijske komisije, od leta 1996 pa stalni zunanji sodelavec projektov Sveta Evrope, OZN, OECD in evropske komisije na področjih reform pravosodja, vladavine prava in človekovih pravic v postkonfliktnih okoljih. Kariero je začel na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), bil pa je tudi član odbora SE za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja (2013–2015) ter član pododbora ZN za preprečevanje mučenja (2010–2013).

Njegova protikandidata sta stara 54 let, Le Borgn je po izobrazbi mednarodni pravnik. Vrsto let je delal v tujini v korporacijskem pravu, od leta 2012 do 2017 pa je bil v francoskem parlamentu poslanec Francozov, ki živijo v srednji Evropi in na Balkanu. Od leta 2013 do 2017 je bil član PS SE, kjer je bil član več odborov, tudi za pravne zadeve in človekove pravice. Bil je tudi poročevalec o uresničevanju sodb ESČP in o boju proti terorizmu.

Kandidatka BiH Dunja Mijatović je magistrirala iz evropskih študij, potem ko je študirala na sarajevski univerzi. Prejela je več nagrad za delovanje na področju človekovih pravic, med drugim za delovanje v BiH, pa tudi od predsednika Avstrije za delo predstavnice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za svobodo medijev med letoma 2010 in 2017. Med drugim je bila leta 1998 ena od ustanoviteljic agencije BiH za regulacijo medijev, s tem pa sooblikovalka pravnega in regulacijskega okvira za medije.