Tiskane izdaje
»Ker evropska komisija ni bila sposobna rešiti problema pribežnikov, je bila Madžarska prisiljena k odločitvi, da bo na celotni meji s Srbijo postavila ograjo,« je izjavil madžarski minister János Lázár, ki vodi kabinet premiera Viktorja Orbana. Načrtovani 175 kilometrov dolgi in štiri metre visoki protimigrantski zid je izzval ogorčenje tako v Beogradu kot v Bruslju.
»Nočemo živeti v Auschwitzu,« se je odzval srbski premier Aleksandar Vučić, ki so ga načrti srbske severne sosede »presenetili in šokirali«. Tiskovna predstavnica Evropske unije Natasha Bertaud je v Budimpešto sporočila, da »zdaj, ko smo komaj podrli zidove po Evropi, teh ne bi smeli ponovno graditi«. Še ostrejša je bila liberalna švedska poslanka v evropskem parlamentu Cecilia Wikström, ki je na svojem Twiterju zapisala, da »Orban oddaljuje Madžarsko od Evrope in jo spreminja v mini Rusijo«.
V Budimpešti kritikom odgovarjajo, da njihovi načrti »niso v nasprotju z nobenim mednarodnim sporazumom«, kakor se je izrazil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. »Tudi druge države so to naredile,« je dodal in navedel primere podobnih zidov, ki so jih zgradili na grško-turški in bolgarsko-turški meji ter okoli španskih eksklav v Maroku. Grčija je na meji s Turčijo že konec leta 2012 postavila več kot desetkilometrsko ograjo iz bodeče žice, ki je presekala polja česna in špargljev, kakor je takrat ugotavljal poročevalec spletišča Euobserver. V Bolgariji, ki ima s Turčijo okoli 240 kilometrov skupne meje, so prvih 33 kilometrov ograje prepletene z bodečo žico namestili lani poleti.
Na začetku letošnjega leta je bolgarski premier Boiko Borisov napovedal, da jo bodo podaljšali za 130 kilometrov. V letih 2013 in 2014 je v Bolgarijo čez južno mejo pribežalo več kot 18.000 ljudi, večino begunci iz Sirije. »Podaljšek je nujno potreben. Kjer je ograja postavljena, ni več takšnega pritiska pribežnikov. Ta se bo z daljšo ograjo sedemkrat zmanjšal,« je Borisov povedal v parlamentu. Ko so ga spraševali o stroških postavitve, je odgovoril, da bodo z ograjo na mesec prihranili okoli dva milijona levov (milijon evrov) za poostreno varovanje ob meji, za katerega zdaj skrbi dodatnih tisoč policistov.
Vprašalnik, plakati, zid
Čeprav je bilo slišati nekaj očitkov, Grčija in Bolgarija zaradi ograj nista bili deležni tako ostrih kritik iz Bruslja kakor Madžarska, kjer se Orbanova desničarska vlada v strahu pred čedalje bolj popularno in še bolj skrajno desno stranko Jobbik tudi sama zateka k vse bolj populistični protipriseljenski politiki. Ksenofobija in homofobija sta postali nekaj običajnega v madžarski javnosti, je pred kratkim ugotovila ekspertna skupina o rasizmu in nestrpnosti pri svetu Evrope. Letos je Budimpešta najprej dvignila veliko mednarodnega prahu z ljudskim vprašalnikom o problemih migracije in terorizma, v katerem so oblasti okoli osem milijonov svojih polnoletnih državljanov med drugim spraševale tudi to, ali slaba priseljenska politika Bruslja vpliva na širjenje terorizma in ali bi podprli madžarske ukrepe proti emigrantom, ki bi bili ostrejši od evropskih. Nov mednarodni škandal je Orbanova vlada zakuhala na začetku junija, ko so se po njenem naročilu po celi državi pojavili protipriseljenski plakati. »Če ste prišli na Madžarsko, ne segajte po madžarskih delovnih mestih,« je eden od napisov na obcestnih plakatih, za katere bodo madžarski davkoplačevalci odšteli skoraj milijon evrov.
V Budimpešti se pritožujejo, da je že lani od držav EU le Švedska sprejela več priseljencev po glavi prebivalcev kakor njihova država, v prvem četrtletju letošnjega leta pa je po podatkih Eurostata Madžarska postala evropska prvakinja po številu pribežnikov, ki so prvič zaprosili za azil. S 3332 prosilci na milijon prebivalcev Madžarska krepko vodi pred drugouvrščeno Švedsko (1184). Največji problem so imigranti s Kosova, saj je bilo od 41.215 pribežnikov, ki so na Madžarskem prvič zaprosili za azil, kar 20.910 kosovskih Albancev, medtem ko jih je iz Afganistana prišlo 8560, iz Sirije pa 6630. Letos se je naval beguncev čez južno mejo povečal, saj je samo v prvem četrtletju za azil na Madžarskem zaprosilo kar 22.800 prišlekov s Kosova. Kar 90 odstotkov vseh letošnjih kosovskih prosilcev za azil sta sprejeli dve evropski državi, Madžarska in Nemčija, kamor se je prvih treh mesecih tega leta zateklo že 21.100 Kosovarjev.
Avstrijske težave
V evropski komisiji o problemu samo govorijo, rešijo ga pa ne, je izjavil madžarski minister Lázár. Opozoril je, da se bo njegova država znašla še v hujših težavah, če bo sosednja Avstrija uresničila napovedi in na Madžarsko vrnila okoli 15.000 imigrantov. Na Dunaju so madžarske načrte o postavitvi meje kritizirali, toda tudi v Avstriji, kjer so letos pričakovali okoli 70.000 novih prošenj za azil, a je notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner njihovo obravnavanje začasno zaustavila, imajo čedalje večje težave z namestitvijo prišlekov. Od 3000 stanovalcev prenapolnjenega begunskega centa v Traiskirchnu jih mora kar 700 spati po tleh, garažah in vežah, je opozoril generalni sekretar avstrijskega Karitasa Klaus Schwerter. Danes se izteče rok notranjega ministrstva, ko bi se morali predstavniki vseh devetih zveznih dežel dogovoriti, kam bodo namestili begunce, ki zdaj nimajo strehe nad glavo.
