Zadržanost nove koalicije preprečila politično in etnično motivirane spopade na ulicah

Talat Xhaferi: V državi se začenja obdobje konsolidacije makedonskih državnih institucij.

Objavljeno
08. maj 2017 18.07
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V Makedoniji se bo po napovedi Zorana Zaeva obdobje vzporednih institucij oblasti končalo še ta mesec z imenovanjem nove vlade. Bruselj je podprl izvolitev Talata Xhaferija za novega predsednika parlamenta in ga pozval, naj preseže etnične delitve v državi.

Prvak Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zoran Zaev je izrazil prepričanje, da mu bo predsednik Gjorge Ivanov podelil mandat za sestavo vlade in da bo ta oblikovana do konca meseca. Ivanova je novoizvoljeni predsednik makedonskega parlamenta Talat Xhaferi iz Demokratske unije za integracijo (DUI) pisno seznanil, da so dosegli parlamentarno večino in izbrali novega predsednika sobranja. Predsednik se mora vsaj do začetka prihodnjega tedna odločiti, ali bo Zaevu podelil mandat ali ne. V Bruslju je Xhaferi zagotovil, da se z njegovo izvolitvijo začenja obdobje konsolidacije makedonskih državnih institucij.

Albanske zastave v sobranju

Poslanci doslej vladajoče stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega so se dogovorili, da zanje predsednik parlamenta ostaja Trajko Veljanoski in da ne priznavajo Xhaferija. Po njihovem je bila njegova izvolitev nezakonita in neustavna. SDSM tudi obtožujejo, da je začela uresničevati tiransko platformo. Kot navajajo, je Xhaferi napovedal uvedbo albanskega jezika kot uradnega na celotnem ozemlju in vodenje parlamentarnih zasedanj v albanščini. Zaevu očitajo, da se ni ogradil od albanske zastave, ki jo je Xhaferi izobesil v kabinetu predsednika sobranja. Sklenili so z oceno, da prihajajo fakture za protidržavno in izdajalsko ravnanje SDSM.

Socildemokrati pozivajo VMRO-DPMNE, naj zbere dovolj moči, da bo postala konstruktivna opozicija, ki bo podprla reformske procese, namesto da s širjenjem laži brani osebne interese svojega šefa Gruevskega. Kar zadeva zastave, je Zaev izjavil, da je treba spoštovati makedonske zakone in ustavo, ne glede na to, če so jo kršili koalicijskih partnerji ali kdo drug. Ker parlamentarne volitve decembra lani niso rešile globoke politične krize, skrbi za tekoče posle še vedno prehodna vlada, DUI pa sedi na dveh stolih. S SDSM in strankama albanske manjšine Beso in Zavezništvom za Albance je izvolila Xhaferiji, z VMRO-DPMNE pa sedi v tehnični vladi. Makedonija je tako že več kot dve leti v slepi ulici.

Balkan na očeh zveze Nato

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, ki je obsodila nasilje v parlamentu, je pozvala Xhaferija, naj se vzdigne nad strankarsko in etnično politiko, ker to zahteva vloga predsednika sobranja. Mogherinijev je še poudarila, da je pripravljena sodelovati tako s Xhaferijem kakor tudi s parlamentom in drugimi državnimi institucijami. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je pozval k spoštovanju parlamenta, ki se mu mora dopustiti, da opravlja svoje delo. Opozicija bi se morala po njegovem vzdržati provokacij. Na srečanju s Xhaferijem je še poudaril: »Parlament mora biti prostor za vodenje razprave o izzivih, s katerimi se sooča država, in zagotoviti potrebna zagotovila o nadaljnji poti, ki so v prid vsem državljanom in skupnostim.«

Poročevalec evropskega parlamenta za Makedonijo Vajgl je poudaril, da Makedonija po dolgi krizi, ki je dosegla vrhunec z nasiljem proti izvoljenih poslancem nove parlamentarne večine, potrebuje umiritev, spravo in dogovor o sodelovanju pri oblikovanju politike, ki bo državo pripeljala v EU. Skupaj z evropskim poslancem Eduardom Kukanom sta izrekla tudi priznanje strankam nove koalicije, ker niso sodelovale pri spodbujanju uličnih demonstracij, ki bi lahko Makedonijo spremenile v prizorišče množičnih politično ali etnično motiviranih spopadov.

Zaskrbljenost zaradi razmer v Makedoniji je izrazil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je zavzel za spoštovanje demokratičnih procesov in pravico večine, da odloča o oblikovanju vlade. Stoltenberg je še povedal, da zavezništvo skrbno spremlja tudi politične razmere v Albaniji, ki je pomembna zaveznica Nata, in na celotnem Balkanu.