Zagreb: »Tesla je naš!«, Beograd: »Ne, naš je!«

Zagreb – Ne le zdrahe, povezane s posvetitvijo pokojnega­ hrvaškega kardinala Alojzija­ Stepinca, ampak tudi še dlje pokojni izumitelj Nikola Tesla razburja strasti med Hrvaško in Srbijo. Poglavje je odprto že nekaj časa, in, kot kaže, bo tako še dolgo.

Zgodba o kardinalu Stepincu je nedorečena že nekaj časa. Rdeča nit tega kamna sosedske spotike je dejstvo, da Hrvaška komaj čaka, da papež Frančišek razglasi oziroma posveti kardinala blaženega Alojzija­ Stepinca, Srbija, s tamkajšnjo pravoslavno cerkvijo vred, pa temu odločno nasprotuje. Najnovejše puščice med sosednjima državama so povezane s soočanjem z begunsko krizo, omenjana je trgovinska vojna, stopnjevalo pa se je tako, da je posredoval evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn ter Hrvaško in Srbijo uradno pozval k umiritvi retorike.

V zadnjem času je vnovič odprta še ena zgodba, ki jezi obe strani. Ta traja že dolgo, vendar se po nekaj izmenjanih »udarcih« potuhne, čez čas pa vnovič pojavi v javnosti in pogreje sosedske ­strasti.

Stara zgodba, novi momenti

Za začetek je treba iti v Beograd. Tam se v zadnjem času pojavljajo burne razprave­ o tem, kje bi morala biti žara s posmrtnimi ostanki Nikole Tesle. Veliki izumitelj, ki je podpisan pod najmanj 700 patentov, je umrl leta 1943 v hotelu New Yorker v New Yorku. Žara je zdaj v mestnem muzeju v Beogradu oziroma v muzeju Nikole Tesle. Vse glasnejše pa so pobude, da bi prenesli žaro v cerkev svetega Save, ki je simbol pravoslavne vere in največja pravoslavna cerkev v tem delu Evrope ter tretja največja na svetu.

Posebnega razloga za to menda ni, vendar pobudniki menijo, da je prostor v cerkvi svetega Save »neprimerno boljši kot sedanji v mestnem muzeju«. V muzeju pa pravijo, da to sploh ni pomembno: dediščina Nikole Tesle je namreč že več let pod zaščito Unesca, prav tako tudi gradivo, ki je na ogled v muzeju v Beogradu že od leta 1951, ko ga je muzeju podaril Teslov nečak Sava Kosanović. Po drugi strani se v razpravo, povezano s Teslo, vse bolj vključuje Hrvaška. Tudi na Hrvaškem so namreč prepričani, da si smejo lastiti del (če že ne kar vsega) tistega, kar je povezano z osebnostjo in delom svetovno znanega izumitelja. Da jih še kako jezi, ker so po slavnem izumitelju, ki je v Srbiji preživel bore dva dneva (pravzaprav le 31 ur, kot radi zapišejo na Hrvaškem), poimenovali beograjsko letališče, pa je tako ali tako znano.

Novak Đoković in Tesla

Zagrebški politični tednik Nacional je pred časom objavil zgodbo, da je Srbska pravoslavna cerkev (SPC) izgubila še eno bitko v prisvajanju Nikole Tesle kot srbskega božanstva, rdeča nit pa je bilo dogajanje, povezano z zahtevami po premestitvi žare iz muzeja v cerkev svetega Save. Da žara ne sme ostati v muzeju, je po pisanju tednika dejal tudi zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije in se pridružil besedam patriarha SPC Irineja, ki prav tako meni, da žara s posmrtnimi ostanki Tesle ne more biti v muzeju. Da je bila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović v rojstni vasi Nikole Tesle in tamkajšnjem spominskem centru, prav tako ni nepomembno.

Za zapik se je pred časom v zgodbo o enem najbolj znanih izu­miteljev in znanstvenikov v elektrotehniki in radiotehniki Nikoli Tesli vključil tudi najboljši teniški igralec na svetu Novak Đoković. Nedavno je namreč dejal, da pripravlja precejšnje presenečenje, povezano z imenom Nikole Tesle. »Razmišljam o projektu o Tesli, ki ga nameravam uresničiti zelo kmalu. Res bi utegnilo biti nekaj velikega. Zavedati se moramo, koliko je naredil za človeštvo. Vedno je bil ponosen na svoje srbske korenine, a ljudje o njem še vedno ne vedo dovolj,« je dejal Đoković, njegovo izjavo so seveda prenesle agencije in spet vsaj za hip razjezile tiste, ki jim je preteklost še vedno pomembnejša od sedanjosti in prihodnosti.