Tiskane izdaje
Ankara - Nedeljski referendum v Turčiji na splošno ni izpolnil standardov Sveta Evrope, so v preliminarnem sporočilu zapisali mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Kot so še dodali, je bil zakonski okvir neprimeren za resnično demokratičen proces, nasprotni strani pa nista imeli enakih možnosti.
Glasovanje so opazovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Skupno je referendum opazovalo 63 tujih opazovalcev iz 26 držav.
»Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, pa volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega je prihajalo do negativnih učinkov zaradi omejevanja temeljnih svoboščin,« še piše v preliminarnem poročilu.
»Na referendumski dan ni bilo večjih problemov z izjemo nekaterih regij, obžalujemo pa odsotnost opazovalcev iz vrst civilne družbe na voliščih,« je dejal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Florin Preda.
Referendum je potekal v političnem okolju, v katerem so bile temeljne svoboščine, nujne za demokratičen proces, omejene zaradi izrednih razmer, vpleteni strani pa nista imeli enakih možnosti za predstavitev svojih stališč volivcem, so sporočili iz Ovseja.
Turški predsednik Tayyip Erdogan sinoči po razglasitvi rezultatov zgodovinskega referenduma.
Foto: Murad Sezer/Reuters
Namestnik vodje turške opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Bülent Tezcan je danes pozval k razveljavitvi rezultatov nedeljskega referenduma o okrepitvi pooblastil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Turška volilna komisija je sicer že pred tem zatrdila, da so rezultati referenduma veljavni.
»Obstaja zgolj ena odločitev za pomiritev situacije v okviru zakona - vrhovna volilna komisija mora razveljaviti volitve,« je po poročanju turške tiskovne agencije Dogan dejal Bulent Tezcan. CHP je opozorila na številne nepravilnosti na nedeljskem referendumu.
Predsednik volilne komisije Sadi Güven je pred tem dejal, da je komisija preverila glasovnice in ovojnice, s katerimi so glasovali volivci, in da so te veljavne. Kot je pojasnil, je bila odločitev o veljavnosti tudi neožigosanih glasovalnih lističev sprejeta še pred vnosom v sistem. Poleg tega so bili po njegovih besedah na skoraj vseh voliščih navzoči člani vladajoče in opozicijskih strank, ki so tudi podpisali poročilo komisije.
Ulice v Istambulu dan po referendumu. Foto: Petros Karadjias/AP
Med nedeljskim glasovanjem je namreč volilna komisija sporočila, da bodo upoštevali tudi neožigosane glasovnice in ovojnice. Običajno jih namreč pred glasovanjem ožigosajo, s čimer želijo preprečiti, da volivci ne bi oddali lističev ali ovojnic, ki jih ni izdala komisija.
Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je za ustavno spremembo, s katero se bodo okrepile pristojnosti predsednika, glasovalo 51,41 odstotka volivcev, proti pa 48,59, je še sporočila volilna komisija. V treh največjih turških mestih - Istanbulu, Ankari in Izmirju - so bili sicer prebivalci večinsko proti ustavnim spremembam.
Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave
Zahodni predstavniki so se zadržano odzvali na izid turškega referenduma, na katerem so tesno zmagali podporniki povečanja predsedniških pooblastil na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. V Bruslju so izide vzeli na znanje, obenem pa dodali, da bodo »glede na poročila o nepravilnostih« počakali na poročilo opazovalcev volitev.
»Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v luči obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU in kot članice Sveta Evrope,« so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.
Tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu previdno ravnati in ohraniti vladavino prava. »Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah,« je zapisal.
Nemška Kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom »po tej težki volilni kampanji« pozvala Erdogana k »spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi«. Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave, izidi referenduma pa »kažejo, kako glooko razdeljena je turška družba«. To pomeni veliko odgovornost za turške voditelje in predsednika Erdogana osebno, sta še zapisala Merklova in Gabriel.
Podporniki turškega predsednika Erdogana v eni izmed turških četrti v Berlinu.
Foto: Fabrizio Bensch/Reuters
Tudi velika turška skupnost v Nemčiji je sicer večinsko podprla ustavne spremembe, po katerih bo lahko Erdogan ostal na oblasti do leta 2029. Zanje je po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu glasovalo kar 63,1 odstotka turških volivcev, ki so glasove oddali v Nemčiji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v prvem odzivu dejal, da je turški referendum pokazal, kako zelo je država razdeljena. Sodelovanje Turčije z EU pa bo po njegovem mnenju poslej še bolj zapleteno. Med v Avstriji živečimi Turki je ustavne spremembe na referendumu podprlo kar 73,5 odstotka glasujočih. Podobno, več kot 70-odstotno podporo, so ustavne spremembe dobile med Turki v Belgiji in na Nizozemskem, medtem ko so pri v Švici živečih Turkih zmagali nasprotniki ustavnih sprememb - podprlo jih je le 38 odstotkov glasujočih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda so danes sporočili, da »jemljejo na znanje« izid referenduma, kot tudi spore v zvezi z njimi. Podobno kot številni drugi vidijo v izidih »razkol v turški družbi glede globine predlaganih reform«. Posebej pa so v Parizu posvarili, da bi bil morebiten referendum o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki ga je v nedeljo omenil Erdogan, v nasprotju z evropskimi vrednotami. Organizacija referenduma o smrtni kazni bi bila v nasprotju z vrednotami in obveznostmi, ki jih je Turčija sprejela z vstopom v Svet Evrope, so še zapisali v sporočilu za javnost francoskega predsedstva.
Ameriško zunanje ministrstvo je turške voditelje pozvalo k spoštovanju mnenja opozicije in svobode izražanja. »ZDA še naprej podpirajo demokratični razvoj Turčije, za katerega so ključnega pomena zavezanost vladavini prava ter svobodni in pluralni mediji,« je dejal predstavnik State Departmenta Mark Toner.
Rusija: Turško notranje vprašanje
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem pozval k spoštovanju volje turškega naroda in dodal, da je referendum turško notranje vprašanje.
Izredne razmere
Po nedeljskem referendumu se bo danes sestala turška vlada. Po napovedih turških medijev bo med drugim podaljšala izredne razmere zaradi lanskega spodletelega državnega udara. Medtem ko je Erdogan odločitev volivcev označil za zgodovinsko, del opozicije trdi, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij, zato napovedujejo, da bodo izide izpodbijali. Volilna komisija je sporočila, da bodo končni izidi referenduma sicer znani v 11 dneh.
