Tiskane izdaje
Berlin – Zahodni Balkan ni pozabljena regija, je regija, ki ima jasno evropsko perspektivo, a bo morala za članstvo v Evropski uniji še marsikaj postoriti, predvsem pa znova najti skupni jezik, je bilo glavno sporočilo prve od štirih konferenc o Zahodnem Balkanu, s katero je gostiteljica Angela Merkel opomnila na »pozabljen« projekt širitve EU.
»Še pred 15 leti so iz regije prihajale predvsem novice o vojni, pregonu in uničenju. Očitno je, da je regija dosegla veliko, ko gre za stabilnost, razvoj dobrih medsosedskih odnosov in modernizacijo vlade, družbe in gospodarstva,« je ena od prvih točk deklaracije konference, ki sicer predvsem poudarja, da je pred državami, ki si prizadevajo za članstvo v EU, še dolga pot. Šesterico držav, ki jim je bila leta 2003 na solunskem vrhu dana obljuba o članstvu v EU, še vedno tarejo številne težave, tudi s korupcijo in organiziranim kriminalom.
Spori s sosedami še zdaleč niso rešeni, Makedonija je tako še vedno država »brez imena«, bitko zdaj bije tudi z Bolgarijo, ki ji očita »krajo« zgodovine. Dolga pot do sprave čaka tudi Srbijo in Kosovo, ki sta lani po dolgotrajnih pogajanjih s sklenitvijo sporazuma o normalizaciji odnosov storila korak k evropski prihodnosti, a so že prve volitve, ki so potekale na celotnem ozemlju Kosova, pokazale, da bo treba storiti še veliko več.
Tokrat konferenca ni bila namenjena individualnim težavam posameznih držav niti medsosedskim sporom, zaradi katerih so nekatere obtičale v slepi ulici. Glavno sporočilo je bilo, da posamezni delci mozaika držav, ki je nastal po krvavem razpadu Jugoslavije, niso zanimivi za tuje investitorje. Privabil jih bo zgolj velik trg, ki obeta dobičkonosne naložbe. Trg, ki naj bi ga sestavljale države, ki so še nedolgo tega brez usmiljenja zahtevale neodvisnost. »Zahodni Balkan lahko samo kot združena enota stopi na pot gospodarskega in infrastrukturnega razvoja ... in tako ustvari dovolj pomembno tržišče za različne investitorje,« je prepričan nemški socialdemokratski poslanec hrvaškega rodu Josip Juratović, ki je dodal, da Nemčija ne more izpolniti vseh pričakovanj Zahodnega Balkana, lahko pa pri tem pomaga.
Prebavljanje
V ospredju pogovorov gospodarskih ministrov sta bila gradnja cestne in železniške infrastrukture ter zagotavljanje energetske varnosti. Slednja se je prebila v ospredje pozornosti predvsem zaradi ukrajinske krize, ki je opomnila Evropsko unijo, kako ranljiva je, ko gre za preskrbo z energenti. Evropski komisar Günther Oettinger je pojasnil, da zgolj štiri članice EU ne uvažajo ruskega zemeljskega plina, šesterica držav pa je povsem odvisna od dobre volje Rusije.
Zaradi zaostritve odnosov med Brusljem in Moskvo je v zadnjih mesecih zastal tudi projekt gradnje plinovoda Južni tok. Oettinger je zatrdil, da EU ne nasprotuje gradnji plinovoda, a poudaril, da bo morala Rusija na evropskih tleh igrati po pravilih EU. To velja tudi za plinovod, ki bo tekel skozi države Zahodnega Balkana. Bruselj tudi od njih pričakuje solidarnost, ko gre za sankcije zoper Rusijo. Pojasnil je, da je treba ruskemu predsedniku jasno sporočiti, da ne more delovati po principu deli in vladaj.
Države Zahodnega Balkana so tudi zaradi dogajanja v Ukrajini in povezav nekaterih vlad z Moskvo dobile jasno sporočilo, da je njihova prihodnost evropska. A je kljub obljubam težko pričakovati, da se bo EU v kratkem pridružila 29. članica. Bodoči predsednik komisije Jean-Claude Juncker je petletno zamrznitev širitve vključil tudi v svoj program. Čeprav priznava, da je bila pretekla širitev uspeh, mora po njegovih besedah EU najprej »prebaviti« širitev zadnjih desetih let. Spor z Rusijo je EU vendarle opomnil, da si med »prebavljanjem« ne more vzeti časa zgolj zase, ampak mora poskrbeti tudi za prihodnjo letino, ki ji bo zagotovila preživetje.
