Obisk, med katerim si je generalni sekretar pakta Jens Stoltenberg na Poljskem ogledal tudi bataljon Nata pod poveljstvom ZDA in se srečal s poljsko premierko Beato Szydlo ter obrambnim ministrom Antonijem Macierewiczem, se je začel s prometno nesrečo. V eno izmed vozil iz spremstva generalnega sekretarja Nata se je namreč v četrtek zvečer, takoj po prihodu delegacije na Poljsko, zaletel dostavni kombi.
Po besedah Stoltenbergove tiskovne predstavnice Oane Lungescu so bili ranjeni štirje ljudje, med njimi tudi en pešec. Generalni sekretar Nata se je kljub temu še isti večer srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, danes pa je, kot je bilo napovedano, obiskal tudi Natove enote v vojaškem oporišču Orzysz na severovzhodu Poljske in se pogovoril tako s premierko Szydlovo kot z obrambnim ministrom Macierewiczem.
Obisk generalnega sekretarja Nata na Poljskem je bil namenjen predvsem demonstraciji enotnosti zavezništva, v katerem so zlasti njegove vzhodnoevropske članice na čelu s Poljsko in baltskimi državami zelo zaskrbljene zaradi napovedanih »velikih« septembrskih manevrov ruske vojske v Belorusiji, Kaliningradu in na Baltiku. Večnacionalni bataljon v Orzyszu je eden izmed štirih, ki jih je Nato spomladi namestil na Poljskem, v Estoniji, Latviji in Litvi, da bi pomiril svoje vzhodne zaveznice, ki v vse pogostejših ruskih vojaških vajah tudi zaradi ukrajinske krize in ruske priključitve Krima vidijo zelo resno grožnjo svoji neodvisnosti.
Strah pred Rusi
Temu primerna je bila tudi retorika generalnega sekretarja Nata, ki je že pred prihodom na Poljsko v italijanskem Riminiju Rusijo direktno obtožil, da »s svojim agresivnim ravnanjem spodkopava stabilnost in varnost v Evropi«. V zavezništvu naj bi si po njegovih besedah vse od konca hladne vojne »aktivno prizadevali za strateško partnerstvo z Rusijo«, vendar je Moskva s svojim ravnanjem v ukrajinski krizi ta prizadevanja spodkopala, z »nezakonito priključitvijo Krima pa se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo celo to, da si je neka evropska držav s silo prisvojila ozemlje druge države«.
Stoltenbergove besede so bile kljub nekaterim razlikam, ki se v odnosu do Rusije in sankcij proti njej kažejo med zahodnoevropskimi članicami Nata in vse bolj agresivno politiko novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, povsem v skladu s tem, kar je le nekaj dni prej med obiskom v Ukrajini povedal Trumpov obrambni minister James Mattis. Mattis je namreč v Kijevu, kjer se je udeležil obletnice ukrajinske neodvisnosti, Rusijo dobesedno obtožil, »da si prizadeva z nasiljem spremeniti evropski zemljevid in s tem pokopati svobodo in suverenost evropskih držav«. Združene države bodo zato, kot je Mattis zagotovil ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku, tudi v prihodnje odločno »stale na strani Ukrajine« in ji pomagale temeljito posodobiti armado.
Svojevrstna demonstracija te obljube je bila tudi udeležba ameriškega obrambnega ministra na paradi ob ukrajinski obletnici neodvisnosti, med katero je po osrednjem kijevskem trgu Majdanu, ki ga svet pozna po krvavih protestih, paradiralo več kot 4.500 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, na slavnostnih tribunah pa je bilo tudi več obrambnih ministrov iz drugih članic Nata.
Sporni manevri
Generalni sekretar Nata Stoltenberg je med obiskom na Poljskem premierki Beati Szydlo zagotovil, da bo zavezništvo »zelo pozorno« spremljalo ruske vojaške manevre, ki se bodo začeli sredi septembra, in da bo od Moskve dosledno zahtevalo »vso transparentnost«, ki jo je dolžna zagotoviti po mednarodnih sporazumih. V Natu namreč ne verjamejo, da se bo manevrov udeležilo manj kot 13.000 vojakov, kar je tista meja, ko bi bila Moskva tudi v skladu z določili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) uradno povabiti tuje opazovalce.
V nekaterih najbolj prestrašenih vzhodnoevropskih članicah Nata, pa tudi v samem vrhu zavezništva, je celo slišati, da naj bi »do zdaj največje ruske vojaške vaje«, med katerimi naj bi Kremelj preverili tudi usposobljenost svojih temeljito posodobljenih in obnovljenih tankovskih sil, ki še iz časov druge svetovne vojne na Zahodu vzbujajo strah, vključevale tudi do sto tisoč mož, in da bi nekaj te vojske in vojaške opreme po manevrih lahko ostal tudi na ozemlju Belorusije.
Stoltenberg, ki se je pred obiskom večnacionalnega bataljona Natovih sili v Orzyszu, ki ga vodijo Američani in je samo dobrih 50 kilometrov oddaljen od Kaliningrada (Rusi naj bi v enklavi namestili protiraketni sistem S 400 in rakete, ki so sposobne nositi tudi jedrsko konico), srečal tudi s poljskim, turškim in romunskim zunanjim ministrom, je zato posebej poudaril, da imajo vse države sicer »pravico do vojaških vaj«, da pa morajo biti te izvedene transparentno in po vseh mednarodnih pravilih. Še zlasti kadar potekajo tam, kjer je po prepričanju Nata nujno »preprečevati konflikte, ne pa jih izzivati«.
Tiskane izdaje
